Na dan, ko so po vsej državi v veljavo stopile zadnje spremembe Zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerimi so se med drugim pod samooklicano levosredinsko vlado in koalicijo strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica še povečale kazni za kršitve miru v nočnem času med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, povzročanje hrupa ter igranje glasbil tudi med dnevom, beračenje na javnem kraju in huliganstvo, so se na policijsko razglasitev varnostno tveganega območja od Metelkove ulice proti železniški postaji v centru Ljubljane na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona iste vlade in koalicije odzvali uporabniki avtonomnega območja Metelkove, ki problemov z odvisniki, preprodajo drog in posledičnim nasiljem ne zanikajo, a kakopak povsem upravičeno opozarjajo, da je ta policijska predvolilna razglasitev varnostno tveganega območja v Ljubljani vendarle v prvi vrsti nezaupnica Mestni občini Ljubljana in njenemu dolgovečnemu županu Zoranu Jankoviću, ki socialne težave glavnega mesta prelagata in potiskata na Metelkovo, ter nenazadnje tudi slovenski in še posebej ljubljanski policiji, ki ni, pa bi lahko, ukrepala še pred umorom Aleša Šutarja v Novem mestu.

Kot posledica kolektivne histerizacije tako imenovanega romskega vprašanja v jugovzhodni Sloveniji je bila razglasitev varnostno tveganega območja v romskem naselju Brezje – Žabjak pri Novem mestu nekako pričakovana, saj so se v zadnjih letih lokalne in specialne enote policije brez številčne premoči v policijski opremi in sili zaradi posameznih oboroženih kriminalcev tja bolj redko odpravile, da pa bo slovenska policija na podlagi Šutarjevega zakona razglasila varnostno tvegano območje tudi v centru Ljubljane in da to, ne glede na posledice izgubljenega ugleda domnevno enega najvarnejših glavnih mest v Evropi in ne glede na vse posledice za njegove prebivalce, absolutno podpira tudi župan MOL Zoran Janković, pa vendarle ni bilo tako samoumevno in je to razglasitev vsekakor moč razumeti tudi kot eno od posledic kadrovskih nesoglasij in napetosti med slovensko policijo ter predsednikom vlade in njegovimi najožjimi sodelavci, zaradi katerih je nenazadnje postopke proti Robertu Golobu na KPK in državnem tožilstvu sprožila tudi samoodstopljena notranja ministrica, a sicer vse življenje karierna policistka Tatjana Bobnar.

Čeprav vsaj predstavniki slovenske policije govorijo o varnostno tveganem območju, ki da zaobjema območje od Metelkove ulice proti železniški postaji, je na spletnem portalu nacionalne radiotelevizije objavljen zemljevid območja, ki govori o Metelkovi ulici z okolico in ki zajema tudi območje nekdanje vojašnice jugoslovanske armade in današnjega avtonomnega območja, na katerem so sicer vsa ta leta že tako ali tako priča posameznim intervencijam specialnih enot policije in posledični kriminalizaciji uporabnikov in obiskovalcev za turistično privlačnost Ljubljane do sedaj vendarle pomembnega območja urbane kulture.

Tako kot sicer ni najbolj jasno, katero območje je slovenska policija prosto po tako imenovanem Šutarjevem zakonu v centru Ljubljane sploh razglasila za varnostno tvegano območje, tako ni najbolj jasno niti to, kaj naj bi to, razen verjetnega množičnega nadzora mimoidočih, pravzaprav sploh pomenilo. Prejšnji četrtek je namreč generalni direktor policije Damjan Petrič pojasnil, da to pomeni, da bodo varnostno tvegano območje v centru Ljubljane, ki da vključuje del od Metelkove ulice proti železniški postaji, enkrat, a zaenkrat še neznano kdaj, začeli nadzorovati s tehničnimi sredstvi. Toda da tega še niso storili, saj da v zvezi s tem ukrepom urejajo podrobnosti, kot je način izvedbe za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in obveščanje občanov v zvezi s tem, čeprav bi lahko pričakovali, da bi v slovenski policiji najprej uredili te, kot pravi generalni direktor policije, podrobnosti in njihovo zakonitost preverili pri kaki za varovanje osebnih podatkov pristojni inštituciji. 

Zaskrbljene za človekove pravice mimoidoče v centru Ljubljane in še posebej na območju avtonomnega centra Metelkova naj bi sicer po policijskih navedbah pomirilo dejstvo, da za ta ukrep potrebujejo tudi presojo prav za človekove pravice domnevno izjemno občutljivega preiskovalnega sodnika, tako da nenazadnje ni niti jasno, kako je slovenska policija sploh lahko razglasila to varnostno tvegano območje, če te presoje zaradi urejanja podrobnosti, kot so varovanje osebnih podatkov in obveščanje o policijskem nadzoru mimoidočih, očitno še sploh ni pridobila. Toda tako to gre. V tem dvakrat predvolilnem času, ko razglasitev varnostno tveganega območja v centru Ljubljane na račun AKC Metelkova podpira tudi župan Zoran Janković, katerega mestna občina tam sofinancira številne kulturno-umetniške dejavnosti, imajo sicer uporabniki Metelkove še kako prav, ko opozarjajo, da bo ta razglasitev predvsem v korist vsem, ki jo že leta diskreditirajo, in da se obeta, da bodo javne površine Metelkove postale prostor za preizkušanje novih policijskih nadzornih ukrepov. Hkrati pa je potrebno tudi dodati, da je za razglasitev ljubljanskega varnostno tveganega območja ob v socialnem smislu očitno neučinkovitih mestnih oblasteh še kako in pravzaprav najbolj zaslužna tudi slovenska in še posebej ljubljanska policija, ki je problem in samo razglasitev z dolgoletnim neukrepanjem tudi dejansko omogočila. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da je slovenska policija najbolj zaslužna za zaenkrat še zgolj formalno razglasitev varnostno tveganega območja v centru Ljubljane in na Metelkovi, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: TV Slovenija