Potem ko je Državna volilna komisija vnaprej pričakovano zavrgla še zadnje ugovore sicer neizpodbitno drugo uvrščene Slovenske demokratske stranke na zadnje parlamentarne volitve 22. marca letos in razglasila uradne rezultate, je predsednica republike Nataša Pirc Musar brez omembe vrednega odlašanja podpisala ukaz o sklicu desete ustanovne seje Državnega zbora, ki bo kot prva v tem mandatu potekala ta petek, 10. aprila, ob 11. uri in na kateri naj bi, tako kot je bilo vsaj do sedaj običajno, dobili tako novo vodstvo državnega zbora in s tem prvaka ali prvakinjo zakonodajne veje oblasti, kot tudi prve obrise nove politične koalicije, ki mu bo na sicer tajnem glasovanju zagotovila potrebnih vsaj 46 glasov. Toda kot je to pokazalo današnje dogajanje na kolegiju pri od petka naprej nepreklicno bivši predsednici državnega zbora iz v prejšnjem in tem mandatu največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda Urški Klakočar Zupančič, na katerem so se začasni vodje poslanskih skupin dogovorili, da vodenje za potrditev poslanskih mandatov tudi v naslednjih štirih letih ključne Mandatno-volilne komisije pripada novim političnim silam v državnem zboru, in sicer predsedniško mesto predpredzadnje uvrščenim Demokratom in podpredsedniško zadnje uvrščeni stranki Resni.ca, tako nov predsednik ali predsednica državnega zbora kot obris nove politične koalicije že ta petek in že na ustanovni seji državnega zbora vendarle še nista tako samoumevna. 

Glavna razloga za to sta sicer dva. Najprej dejstvo, da aktualni koaliciji volilnega rezultata izpred štirih let preprosto ni uspelo ponoviti, ne glede na to, da je kljub izgubljeni volilni podpori na koncu Gibanje Svoboda na volitvah zmagalo, saj sta tudi Janez Janša in drugouvrščena SDS zabeležila rekordno število osvojenih glasov. Potem pa je za to še najbolj zaslužno dejstvo, da se s sestavo morebitne desne vlade zaradi ugovarjanja volilnim postopkom in rezultatom v SDS pravzaprav vsaj javno še niti niso začeli zares ukvarjati, pa čeprav jih k temu najbolj goreče pozivajo v tretjeuvrščeni skupni listi Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa Marka Lotriča, ki so, da si povečajo svojo politično ceno, prav z Demokrati in stranko Resni.ca, ki bosta vsaj na začetku mandata očitno na čelu mandatno volilne komisije, oblikovali domnevno desnosredinski tretji politični blok, ki ga sicer sestavljajo idejno zgolj populistično desne in na neoliberalni ideologiji utemeljene politične stranke. 

Razrez ministrskih resorjev, ki bi si jih naj v potencialni novi, po sili razmer in volilnih rezultatov politično pač mešani drugi vladi Roberta Goloba razdelile vladne stranke Gibanje Svoboda, Nova Slovenija s SLS in Fokusom, Socialni demokrati, Demokrati in Levica, sicer daje vedeti, da je prav Nova Slovenija s partnericama trenutno pač največja ovira za to novo in politično nekako brezbarvno vlado leve in desne enotnosti, saj njen predsednik Jernej Vrtovec še naprej zatrjuje, da je njihov cilj oblikovati desnosredinsko vlado. Čeprav že vnaprej ne bi bilo jasno, kdo bi v njej pravzaprav sploh bil sredinski, a se, kot že rečeno, Janez Janša za njegove goreče pozive zaenkrat še vsaj javno ne zmeni in še naprej igra sicer že videno taktiko neuspelega spodkopavanja zaupanja v legitimnost in nenazadnje poštenost zadnjih parlamentarnih volitev. 

Ker sta sicer tudi predsednika Resni.ce in Demokratov svoj politični uspeh zgradila na nasprotovanju starim delitvam in že videnim političnim voditeljem, tudi Janez Janša, ki je sicer že bil trikrat predsednik vlade, a mu mandata v drugo zaporedoma še nikoli ni uspelo ponoviti, ni pred tako lahko nalogo, kako si v državnem zboru zagotoviti dovolj trdno parlamentarno večino, kot si to predstavlja predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec. Toda oba glavna pretendenta za novega mandatarja, tako Golob kot Janša, se – kot je pokazalo današnje dogajanje na ustanovni seji mandatno volilne komisije za zaprtimi vrati na kolegiju iz politike poslavljajoče se predsednice DZ Klakočar Zupančič – očitno zavedata, da imata ključ do parlamentarne večine tokrat v rokah dve novi parlamentarni stranki in da je zato predsedniško mesto, za katerega se sami pač niso predlagali, na koncu pripadlo prav Demokratom, podpredsedniško pa prav stranki Resni.ca.

Toda to, da se je začasnim vodjam poslanskih skupin za začetek dejansko uspelo dogovoriti o sestavi Mandatno-volilne komisije, ki je kakopak ključna za potrditev novih mandatov in z aprilom povišanih plač poslank in poslancev, katerih številni v primeru novih predčasnih volitev pač ne bi mogli ponoviti, še ne pomeni, da bodo na novo izbrani poslanci kljub tajnemu glasovanju enako uspešni ali učinkoviti tudi pri izvolitvi predsednika državnega zbora. Razen če bo tudi to del ponudbe, pod katero bi se lahko v tej fazi oziroma vsaj začasno za začetek parlamentarne sezone podpisala tako Golob ali Janša, in bosta potemtakem, tako kot se sicer že kar nekaj časa govori, položaj predsednika državnega zbora vsaj začasno prevzela Janez Cigler Kralj in Nova Slovenija. Toda tako to gre. Kdo konkretno od šestih poslancev Demokratov, kar nista tako Anže Logar kot Eva Irgl, bo novi predsednik Mandatno-volilne komisije, bomo izvedeli danes enkrat do 16. ure. Za to, da pa bomo izvedeli, kdo bo novi predsednik državnega zbora in kdo predsednik vlade ter s čigavo podporo bosta izvoljena, pa se zdi, da bo očitno potrebna še vsaj kaka druga, nemara pa tudi tretja ali četrta seja državnega zbora. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z v tem trenutku še zdi se, da povsem retoričnim vprašanjem, čigav bo naslednji predsednik ali predsednica državnega zbora, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Zach Harden / Javna domena