Kot je od včeraj črno na belem objavljeno na spletnih straneh Slovenske demokratske stranke, je ta s trojčkom Nova Slovenija, SLS in Fokus Marka Lotriča ter Demokrati brez v državni zbor sploh uvrščenega Anžeta Logarja potrdila 20 izhodišč za oblikovanje manjšinske koalicije za uspešno Slovenijo, ki bo kot politična povezava, ki naj bi v prihodnjem mandatu 2026-2030 delovala za blaginjo Slovenije, imela zagotovljenih zgolj 43 poslanskih glasov. In bo tako še naprej – in ne le ob morebitnem glasovanju za Janeza Janšo kot naslednjega mandatarja – vsakič, ko bo potrebna absolutna večina državnega zbora, politično odvisna od glasov petih poslank in poslancev prvič čez parlamentarni prag uvrščene stranke Resni.ca. Izhodišča, ki so sicer zastavljena kot skupek puhlic in vsebinsko zaenkrat še karseda praznih političnih želja, so šele očitno najlažji začetek. Sledi usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe, šele potem enkrat pa naj bi – če Janezu Janši ali kateremukoli že predstavnikov teh strank sploh še lahko kaj verjamemo na besedo – sledil kadrovski razrez morebitne nove in že četrte vlade SDS ter Janeza Janše, ki pa bo vsaj glede na predstavljena izhodišča izrazito neoliberalna in konzervativna, pravzaprav pa kar nacionalšovinistična. 

Kajti, če se izhodišča za oblikovanje te manjšinske koalicije za uspešno in vitko Slovenijo zgolj po kriterijih lastnikov in predstavnikov kapitala začnejo s splošnimi političnimi puhlicami, kot so razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija, da se bomo kar naenkrat znašli v državi priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo zgolj vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega, se v nadaljevanju razkrijejo tudi bistvenejše kulturno-ideološke, pravzaprav pa nacionalšovinistične vsebine, nad katerimi bi morali vsaj glede na povedano v predvolilni kampanji zavijati z očmi vsaj v strankah Fokus Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Toda ne, tudi obe stranki, ki sta zavezani bolj kapitalu kot vrednotam slovenske osamosvojitve, kot vrednotnemu središču slovenskega naroda in države ter temelju, na katerem samostojna Slovenija domnevno stoji in na njem ne brani preteklosti, ampak gradi prihodnost, v želji po mestu pri koritih izvršne oblasti, pa čeprav bosta na njenemu čelu ponovno Janša in SDS, očitno nista ugovarjali niti nad izhodišči, kot so, da rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju, pa čeprav ga kot svojevrstni pokrovitelji te koalicije diktirajo prav lastniki in imetniki kapitala, ampak v dvigu blaginje, učinkovitejšem delovanju vseh podsistemov v državi, večjemu veselju do življenja ter povečanju rodnosti. Pri čemer naj bi bila temeljna celica slovenska družina z otroki za narod in državo z nacionalnega in tudi ekonomskega, pravzaprav pa zgolj nacionalšovinističnega vidika investicijski projekt za prihodnost in ne več del socialne politike, kot je bila doslej.

Jezik investicijskih projektov je sicer morda res nekaj, kar je lahko blizu Marku Lotriču ali Anžetu Logarju. Od obeh pa bi enako težko lahko tudi pričakovali, da bi se uprla dikciji, da bodo pod novo, a manjšinsko koalicijo in vlado Janeza Janše med prebivalci, morda pa tudi zgolj samo državljani Slovenije povečali veselje do življenja in da bo že samo s tem več rodnosti, saj oba nenazadnje izhajata iz lastnih desnih političnih usmeritev. Toda ob kot izhodišče za prihodnjo koalicijsko pogodbo predstavljenemu dejstvu, da bodo skupaj gradili sproščeno Slovenijo, ki ne bo temeljila na predpisih, ampak na zdravem razumu in zdravi tekmovalnosti ter odgovornosti, bi pa jim že lahko v strankah Fokus, Demokrati in tudi Resni.ca glede na med epidemijo koronavirusa videno, kaj taka sproščenost v politični praksi dejansko pomeni, zazvonili prvi alarmi, če ne želijo končati kot nekdanja v Konkretno preimenovana Stranka modernega centra ali Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki sta vendarle obe – ne glede na nekoč pomembno vlogo – pristali na smetišču novejše politične zgodovine. 

Toda tako kot se iz izkušenj, kako je pravzaprav delovati znotraj kulturno-ideoloških bojev, ki se jih je do zdaj šla pravzaprav vsaka dosedanja vlada Janeza Janše in SDS, niso očitno prav nič naučili v Novi Sloveniji, tako se očitno še morajo z Janšo vsaj prvič politično opeči tudi stranke Fokus, Demokrati in Resni.ca, pa čeprav bosta zaradi tega vsaj prvi dve ostali brez samooklicane desnosredinskosti, saj resnici na ljubo ne glede na njeno sestavo nobena vlada SDS in Janše doslej pač ni bila niti malo desnosredinska, ampak zgolj skrajno desna. Kar se je vsakič znova izkazalo z obračunavanjem z javnimi ali zasebnimi mediji, neodvisnimi institucijami in še posebej civilnodružbenimi organizacijami. Toda tako to gre. Ne glede na to, da se zdi, da imata Janez Janša in SDS v rokah vse niti za sestavo svoje četrte skrajno desne vlade, za katero večina volivk in volivcev na zadnjih parlamentarnih volitvah 22. marca pač ni glasovala, pa je samo po sebi jasno, da bo ta manjšinska koalicija in vlada ne glede na včeraj objavljena in očitno že potrjena splošna izhodišča brez vsakega dvoma talka kadrovskih želja in vsebinskih pričakovanj tako strank Fokus in Demokrati kot zaenkrat še izvenkoalicijske, ne pa tudi zares opozicijske stranke Resni.ca. Kar pa je le vloga, ki je Janez Janša pravzaprav niti ne zna in niti ni pripravljen igrati. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z včeraj objavljenimi vsebinskimi izhodišči nove politično skrajno desne koalicije SDS, NSI, SLS in Fokus ter Demokratov v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Posnetek zaslona / SDS