Petintrideset let državnosti, ki jo nova oblast starih in v politični praksi preverjeno desnih obrazov v neposrednem prenosu na spet nekoliko bolj nacionalni kot pa zares javni radioteleviziji ter v režijsko-scenarističnem dometu Romana Končarja in Igorja Pirkoviča z nagovoroma tako predsednice republike Nataše Pirc Musar kot še sveže ponovno predsednika vlade Janeza Janše obeležuje nocoj na Trgu republike v Ljubljani, po mnenju prvič parlamentarne in samo še po lastnem prepričanju opozicijske stranke Resni.ca ni bilo dovolj, da bi se odpravila pravna praznina na področju razobešanja zastav ter zagotovila nevtralnost uradnih institucij in državniških funkcij. Zato so, a tokrat na lastno pest in brez usklajenega nastopa s strankami četrte manjšinske vlade ter koalicije Janeza Janše, dan pred dnevom državnosti in dva dneva pred tem, ko je na Trgu republike pred 35. leti prvič zaplapolala slovenska zastava, v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, s katerim želijo prepovedati obešanje zastav, za katere ni zakonske podlage, na pročelja javnih institucij. 

Tradicijo izobešanja zastav drugih držav na, denimo, vladni palači so sicer v novejši politični zgodovini spoštovale tako leve kot desne Janševe vlade, med sabo pa so se v ohranjanju tega političnega izročila razlikovale predvsem v tem, komu v podporo oziroma katere državne ali druge, denimo mavrične, zastave so izobešale, tudi ko na obisku v državi ni bilo visokih političnih predstavnikov tujih držav, ko je razobesitev zastave njihove države stvar protokolarnega bontona. Da sicer predlog dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, s katerim bi, kot je na posebni tiskovni konferenci povedal predsednik Resni.ce in Državnega zbora, ki bo po službeni dolžnosti še slavnostni govorec na prav tako danes popoldne potekajoči slavnostni seji Državnega zbora, izrecno prepovedali izobešanje kakršnihkoli zastav, napisov, transparentov, grbov, sloganov in podobnega na uradne institucije, za katere ne obstaja pravna podlaga, za razliko od ostalih populističnih ukrepov ni bil usklajen z SDS in njenimi tokratnimi političnimi sateliti; in da gre za solističen projekt stranke Resni.ca, je takorekoč samo po sebi jasno tudi po tem, da je ob nastopu četrte vlade Janeza Janše že po 20 minutah s poslopja vlade izginila palestinska zastava, ki je tam plapolala od maja 2024 in jo je nato za teden dni na predsedniško palačo dala obesiti Nataša Pirc Musar, na poslopje vlade pa se mogoče še vrne izraelska, ki je tam že bila leta 2021. Ob zastavah Slovenije in EU pa je ostala ukrajinska državna zastava, ki je na tem mestu preživela mandat in koalicijo Roberta Goloba, ne bo pa novega bistroumnega političnega predloga Zorana Stevanovića, če ga bodo Janez Janša in oprode dejansko primorani sprejeti in upoštevati. 

Glede na to, da se večina institucij oblasti, uradov in drugih stavb države nahaja pod okriljem neposrednega financiranja iz državnega proračuna, tudi kazni inšpekcijskih služb, ki bi imele pravico, da zahtevajo odstranitev prepovedanih simbolov na uradnih institucijah v roku 24 ur, nad morebitnimi kršitvami teh določb ne bi bile tak problem, ne glede na to, da so predlagane v višini od 1500 do 5000 evrov za javne zavode, agencije, sklade in druge pravne osebe javnega prava, od 500 do 2000 evrov za odgovorne osebe in od 300 do 1000 evrov za fizične osebe, ki brez soglasja upravljavca na javnem objektu neslovenske zastave izobesijo ali namestijo. 

Čeprav je slovenska družba že polarizirana tako do okupacije Palestine in genocida Izraela kot do agresije Rusije in samoobrambe Ukrajine, pa Stevanovič trdi, da ne gre za odgovor na noben konkreten problem, ampak izključno za odgovor na sistemski problem, med katerega pa očitno sodi tudi po predlogu prav tako prepovedano razobešanje mavrične zastave na institucije države, kar smo v tej pravni praznini, ki so jo odkrili prav v Resni.ci, vseh teh 35 let državnosti tolerirali in nesankcionirali. Toda tako to gre. To, da na uradnih institucijah ne bodo več nelegalno visele zastave tujih držav, nekih gibanj, društev in tako naprej, bo, kot je resnično prepričan Stevanović, preprečilo delitve in polarizacije v družbi, čeprav pa jih več kot očitno ne bo tudi odpravilo. Bo pa, če bo pobuda Resni.ce za državnozastavni monopol po sili razmer uveljavljena in sprejeta, dalo vedeti, da Janša popušča, a tudi da se izkoriščanju svojega subjektivnega ali ideološkega pogleda na določene stvari, konflikte in manjšine s samim tem še pač tudi ne odreka. 

ODPOVED: Tudi za tokratni preddržavnostni N-euro moment sem s solističnim političnim bojem za državnozastavni monopol poslancev Resni.ce v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Posnetek zaslona / Resni.ca