PREZGODI

Kinodvor 

Dvorana // 15.00 // Tujec

François Ozon / Francija / 2025 / 122 min / francoščina

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

Dvorana // 17.40 // Sentimentalna vrednost

Joachim Trier / Norveška, Danska, Nemčija, Francija / 2025 / 135 min / norveščina, angleščina

Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in oskar za najboljši mednarodni film.

PREPOZN

I.  GLASBA

metametameta

Channel Zero // 20.00 // Occult Hand Order (FR) + Kameniak + Ayd 

rio Occult Hand Order iz Lyona predstavlja težak, hipnotičen zvok na presečišču dooma metala in temačnega post-rocka. Njihova zvok balansira med masivnimi riffi, ritualno napetostjo in počasnim, kozmičnim razraščanjem atmosfer. 

Kameniak je fuzz rock/stoner trio iz Celja, ki svoje vplive išče v Ameriškem Palm springsu, vendar je odmik od klasičnega desert rocka viden še v Seatelskih ter post punk referencah. Skupina junija 2023 izda razgiban dvojni prvenec Kameniak I in II, ter ga v sklopu promocije predstavi širši klubski publiki. Maja 2024 pri založbi ŠOP records izda EP z naslovom Black sky summer, ki prejme pozitivne domače in tuje odzive. 

Kot podpora se jim pridružuje še trio Ayd. Ayd so na začetku leta 2020 ustanovili trije prijatelji in ljubitelji glasbe z namenom ustvarjanja glasbe, ki združuje nizko uglašene kitarske rife, bobneče bas linije in agresivne bobne v kaotični mešanici stonerja, dooma, sludgea in post metala. Skupina je nedavno izdala svoj prvi dolgometražni album, ki ga je mogoče v celoti slišati na njihovih koncertih v živo. 

ne-meta

Klub CD // 20.00 // Savina Yannatou - Watersong

Grška pevka Savina Yannatou na svojem petem albumu za založbo ECM raziskuje temo vode v njenih številnih pojavnih oblikah. Voda kot življenjsko pomemben vir, simbol očiščenja in duhovnega preporoda, a hkrati tudi smrtonosna sila v svoji elementarni obliki. Izhodišče za projekt je Shakespearova drama Vihar, natančneje Arielova pesem Pet sežnjev globine, katere podobe izražajo moč morja, da povzroča presenetljive preobrazbe.

Vrhunec albuma Watersong prinaša preplet afriško-ameriške gospel melodije Wade in the Water in egiptovske tradicionalne pesmi Allah Musau (Bog Mojzesov) – dveh pesmi o begu in duhovni osvoboditvi. Savina Yannatou in Lamia Bedioui. 

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Cveto Kobal in Metka Ravnik Glavač

Predstavitev albuma šansonov Cveta Kobala »Razpihal sem nebo« in pesniške zbirke Metke Ravnik Glavač  »Moje in tvoje oči«. 

Besedila in oblikovanje ovitka je delo Metke Ravnik-Glavač. Metka Ravnik-Glavač je znanstvenica in univerzitetna profesorica. Njeno raziskovanje življenja na najsubtilnejših ravneh se intuitivno odraža tudi v poeziji in slikarstvu, kjer besede in barve postajajo odmev notranjega miru, hvaležnosti ter povezanosti z Naravo in Življenjem. 

II.  DRUGO

metametameta

Jalla Jalla // 19.00 // razstava

Otvoritev zina “Gradimo na ruševinah fašizma” w/ Kunstleraj

A-Infoshop // 19.00 // veganski kuharski večer

// SKUPNOSTNA VEGANSKA VEČERJA // vsak torek ob sedmih. morda tokrat zadnjič v tej sezoni prižgemo v vaši najljubši pečki. 

ne-meta

SNG Drama // 19.30 // Komarji

Lucy Kirkwood se uvršča v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V igri Komarji izpostavi intrigantno bojišče med skrajnimi protipoli človeških usod in resnic. V središču dogajanja sta sestri Alice in Jenny. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posveča ves svoj čas, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo za dementno mater in neskončnim nizom teorij zarote. Tej dinamiki se pridružujejo še člani njune družine in sopotniki, vsak od njih poudarjeno nemočen, a s krčevito slo po življenju. Tako Jenny kot Alice sta na simbolni ravni metafora za svet, v katerem živimo. Svet (v svoj prav) prepričanih posameznikov, ki ne zmorejo prisluhniti. 

Mladinsko // 19.30 // Burkaški misterij

Satiro, ki jo je Nobelov nagrajenec Dario Fo napisal s soavtorico Franco Rame, je Vatikan označil za bogokletno. Prikazuje delovanje Jezusa Kristusa, velikega rešenika človeštva, skozi pogled slehernika_ce, ki še dva tisoč let po njegovem vstajenju ni odrešen_a. Avtorska ekipa se je besedila, ki so ga prvotno uprizarjali_e kot monodramo, lotila kolektivno, hudomušno in s kančkom glasbe. Potujoča igralska družina Selitvenega Slovenskega mladinskega gledališča tako duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in z zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel. Burkaški misterij v današnjih gordijsko zavozlanih časih, ki kar kličejo po radikalnem rezu, s pomočjo forme srednjeveških misterijev preizprašuje temelje naših družbenih dogovorov s krščanskim etosom na čelu. 

Kino Šiška // 20.00 // Razlita Tinta | Strip dialog #3: Mitrevski, Hančič & Ogrizek

Na tretji ediciji Strip dialogov gostimo udarno trojico: dva risarja in scenaristko, ki jim skupno ustvarjanje še zdaleč ni tuje. Miha Hančič, Ivan Mitrevski in Maša Ogrizek nam bodo razkrili, kateri avtorji, stripi in estetike jih povezujejo, razdvojujejo, navdušujejo in navdihujejo pri njihovih stripovskih podvigih.

Miha Hančič (1986), ki se podpisuje kot miha ha, je ilustrator in stripar. Njegovi risani svetovi so vedri in barviti ter kar pokajo po šivih od številnih duhovitih detajlov. Pogosto sodeluje s pisateljico Mašo Ogrizek, s katero sta v zadnjih letih ustvarila več priljubljenih stripovskih serij za otroke.

Ivan Mitrevski (1979) je ilustrator in stripar, ki v svoja dela za mlade (in starejše) spretno vpleta prepoznaven humor in družbeno kritiko. Poleg več avtorskih stripov se kot risar podpisuje pod strip Riba na suhem, nastal po scenariju Maše Ogrizek, s katero si deli tudi uredniško mizo pri otroški reviji Galeb.

Maša Ogrizek (1973) je mladinska pisateljica, ki se odlično znajde tudi med stripovskimi oblački in okvirčki. V svoja dela rada vpleta nenavadne, malce čudaške like, saj se v njihovi družbi neizmerno zabava. Za njeno pisanje so značilne besedne igrarije in topel humor. 

Gledališče Glej // 20.00 // Čakalnica

Ta predstava je uspavanka za življenje in zadnji vdih v novo rojstvo. Je razrahljanje krča ob soočenju z minljivostjo in hkrati tiho srečanje z osebnim in kolektivnim spominom. V kamnih, ki stoletja nosijo sledove ljubezni, žalovanja, vztrajanja in časa, išče odmeve večnosti. Odpira prostor kontemplacije o izgubi, odpuščanju, poslavljanju in trenutku, ko konec postane začetek. Skozi poetske sledi preteklosti razpira vprašanje, kaj ostaja, ko nas več ni, in kakšne oblike skupnosti ustvarja spomin. 

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Mala dvorana // 19.30 // Povest o Siljanu

Tamara Kotevska / Severna Makedonija, ZDA, Velika Britanija / 2025 / 81 min / makedonščina, angleščina

Film Tamare Kotevske (Medena dežela), navdihnjen s starodavnimi miti in ljudskimi pripovedkami, je ganljiva dokumentarna pravljica o kmetu in njegovi edinstveni vezi z belo štorkljo.

Dvorana // 20.30 // Zadnji viking

Anders Thomas Jensen / Danska / 2025 / 116 min / danščina, švedščina

Mads Mikkelsen kot John Lennon v krvavi, skandinavsko odštekani črni komediji o dveh bratih, ki se odpravita na pot, da bi našla davno zakopani plen – in spotoma odkrijeta sama sebe. »Chiquitita, you and I know …«

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 18.00 // Območje prehoda V: mir/vojna

Cvetoča Brda

En dan v Goriških Brdih, kjer sonce vzide v eni in zaide v drugi državi. Prizori iz življenja na obeh straneh meje, ki izginjajo, in ljudje te z zgodovino prežete zemlje, ki so se znašli na prehodu v novo tisočletje. 

Niso letele ptice

Spomini na otroštvo zadnjih prič prve svetovne vojne. Ta je v krajih ob Soči povzročila eno najhujših opustošenj. Nebo, ki je do tedaj pripadalo pticam in bogovom, je naselil človek. To niso ptice, je otrokom vpila mama Juštine, ko so letala prvič preletela Brda. Morali so v begunstvo. Ko so se vrnili, niso imeli ničesar. Začeli so znova. Narava je s časom ta svet obnovila, za vedno pa je izginil občutek za sveto. 

Dvorana Silvana Furlana // 21.00 // Cezar mora umreti

Filmska ustvarjalca Paolo in Vittorio Taviani sta pol leta preživela z zaporniki na strogo varovanem oddelku rimske jetnišnice Rebibbia in snemala njihove priprave na uprizoritev Shakespearove tragedije Julij Cezar. Premierni nastop se konča z bučnim in ganljivim aplavzom. Ko luči ugasnejo in se igralci spet znajdejo vsak v svoji tesni sobici, eden izmed njih pove: »Odkar sem odkril umetnost, je ta celica postala zapor.« V univerzalnem jeziku Shakespearovega besedila, v katerem se prepletajo teme prijateljstva, izdajstva, oblasti in nasilja, se zaporniki soočijo z lastno preteklostjo, stiskami in upi. Za film Cezar mora umreti sta brata Taviani prejela zlatega medveda na berlinskem festivalu. 

PLAC // 20.00 // filmski večer

Kubanski filmski večeri na PLACu se nadaljujejo z revolucionarnim delom Sare Gómez. Afrokubanska režiserka je po svetu znana po svoji romantični drami De cierta manera (Na vsak način, 1977), ki pa je žal njen edini celovečerni film, saj je med montažo tragično umrla. Prepogosto spregledana zapuščina za svoje čas edine ženske režiserke v državi, vključuje tudi kratke dokumentarne filme, posnete v letih po kubanski revoluciji. Ti nam ponujajo neprecenljiv vpogled v obdobje, ko se je država soočala z burnimi spremembami, ki jih je prinesla socialistična transformacija družbe.

Večer bomo začeli z Iré a Santiago (Šel bom v Santiago, 1964), ljubečim portretom drugega največjega mesta na Kubi. Sledil bo Salut les Cubains (Pozdrav Kubancem, 1963), filmski potopis Agnès Varde, pri katerem je Sarita sodelovala kot mlada filmska ustvarjalka, hkrati pa v njem nastopa kot subjekt. Za konec si bomo ogledali Mi aporte (Moj prispevek, 1972), ki pod drobnogled postavi odnose med spoloma desetletje po revoluciji.

Tako kot na predhodnih filmskih večerih bomo zbirali zdravila in denarne donacije za iniciativo Prebijmo embargo, ki se bo v manj kot dveh tednih odpravila na Kubo!