PREZGODI

FDV // 14.00 // Svobodna Palestina | Pogovor z novinarjem Ahmedon Alnaouqom

V nobenem vojaškem spopadu doslej ni bilo ubitih več novinarjev in novinark kot v Gazi. Kako med okupacijo in genocidom delujejo palestinski novinarji in novinarke? Delov novinar Aljaž Vrabec se o tem pogovarja s palestinskim novinarjem Ahmedon Alnaouqom, ki je odraščal v Gazi. Pričevanja ljudi, rojenih v večni okupaciji, širi tudi prek novinarskih besedil, ki jih objavljajo svetovni mediji.

Kinoteka // 17.00 // Postajanje podoba

Festival V-F-X Ljubljana

Kinodvor, Mala dvorana // 17.10 // Kdor ne skače

Boris Petkovič / Slovenija / 2025 / 73 min / slovenščina

Vzkliki in odmevi slovenske narodne zavesti skozi šport, spomin in kolektivna čustva. Dokumentarec z arhivskimi posnetki, osebnimi anekdotami in družbenimi premisleki raziskuje, kako se narod gradi skozi navijanje ter kaj vse (in koga) pri tem pusti ob strani.

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

OSMO/ZA // 19.00 // Clockwork Voltage: Modul@rnice: Prvi patch

Polje modularne sinteze je ogromno, sam začetek je lahko težak. In tudi ko se že nekaj naučimo, spoznamo, da je zajčja luknja resnično globoka. Kaj sploh potrebujem? Kateri modul najprej kupiti? Kaj posamezen modul sploh dela? Kako je z ohišjem, ga lahko naredim sam? Kako se moduli priklopijo na elektriko? Vsa ta in druga vprašanja bomo na delavnici First Patch, pod vodstvom izkušenih članic in članov modularne skupnosti Clockwork Voltage, skupaj razvozlali in seveda v praksi povezali prvi osnovni patch.

Za raziskovanje bodo na voljo trije modularni sistemi, ki smo jih tekom let sestavili s pomočjo udeležencev Modul@rnic!

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Vasja Onič - ujma

Ljubljanski kantavtor Vasja Onič - ujma že dobro desetletje ustvarja na lokalni glasbeni sceni, sprva kot bobnar pri zasedbah persons from porlock, morvern in rush to relax, trenutno pa predvsem kot solo izvajalec. Na koncertu v hostlu Celica bo med drugim predstavil skladbe iz svoje druge izdaje - EP obzorje. Brezskrbno žanrsko neopredeljen nam bo tokrat postregel s pretežno slovenskimi skladbami v solo izvedbi.

Kino Šiška // 21.00 // Festival V-F-X Ljubljana | NÂR x Loïc Verdillon x Nader Bahsoun + Radio Hito

Na otvoritvenem večeru 6. edicije festivala V-F-X Ljubljana se bosta predstavili glasbenici: NÂR s kino-koncertom in 16-mm projekcijo Loïca Verdillona, ki skozi podobe in zvok odpira spomin na Bejrut in južni Libanon, in Radio Hito, ki v svojem izrazu briše meje med klasično tradicijo samospeva, sodobnim šansonom in ambientalno elektroniko. 

Glasbenica NÂR bo predstavila rezultat sodelovanja z libanonskim fotografom Naderjem Bahsounom in francoskim filmskim ustvarjalcem Loïcom Verdillonom, ki vključuje projekcije 16-mm filmov. Čudovito potovanje po ulicah Bejruta in južnega Libanona – mirnost morja ali morebitna tišina, ki nam jo za trenutek ponudi, veličasten način, kako ukroti zmaje v naših prsih in nas nežno spomni, da se za valovi nahaja sonce – njegova svetloba, toplota, moč preobrazbe.  

Za psevdonimom Radio Hito stoji bruseljska glasbenica italijansko-vietnamskih korenin Zen Mỹ Nguyễn, ki v svojem izrazu briše meje med klasično tradicijo samospeva, sodobnim šansonom in ambientalno elektroniko. Njen prvenec L’uso e gli attributi del cuore, ki je izšel aprila letos, predstavlja desetdelni pesemski cikel, zasnovan na poeziji francoskega minimalista Clauda Royet-Journouda. Njen glasbeni pristop temelji na radikalni ekonomičnosti, saj kot svoje primarno orodje uporablja cenovno dostopno Casio klaviaturo, ki zamenja zgodovinsko vlogo klavirja. Rezultat je zbirka otožnih in tenkočutnih šansonov za digitalno dobo.

ne-Ljubljana

Grajske Pristave, Stari trg pri Lozu // 19.00 // GRAJSKI PUNkT #5

Vabljeni na 𝟱. 𝗚𝗥𝗔𝗝𝗦𝗞𝗜 𝗣𝗨𝗡𝗸𝗧 - druženja na gradu Snežnik in okolici

𝗖̧𝗛𝗔̂𝗡̃𝗧 𝗘́𝗟𝗘𝗖̌𝗧𝗥𝗢́𝗡𝗜̈𝗤𝗨̀𝗘

a ćùrïouš çõllèčtîvè

çhâñt élečtrónïqùe je mednarodni kolektiv tradicionalnih pevk in pevcev, ustvarjalcev elektrosnke glasbe ter producentov.

Skupino sestavlja sedem članov iz Francije, Portugalske, Irske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nastala je leta 2019 z idejo raziskovanja stičišča med starodavnimi pevskimi tradicijami in elektronsko glasbo.

Skupina je izdala album çhâñt élečtrónïqùe vol. 1 pri londonski neodvisni založbi Rika Muzika ter gostovala po Evropi, med drugim v Franciji, na Portugalskem in Hrvaškem. Leta 2025 je izšel njehov drugi album.

II.  DRUGO

Vodnikova domačija // 19.30 // Svobodna Palestina | We Are Not NumbersPredstavitev platforme in knjižne izdaje

Palestinke in Palestinci se v medijih praviloma pojavljajo kot neosebne številke. V odgovor je leta 2015 nastal projekt We Are Not Numbers (WANN, Nismo številke), v katerem se mlade piske in pisci iz Gaze pod mentorstvom literarnih in novinarskih peres z vsega sveta mojstrijo v pripovedovanju in poročanju o življenju pod okupacijo. Zgodbe so objavljene na spletni platformi WANN, v drugih medijih ter istoimenski antologiji zgodb (Penguin Books, 2025). Z novinarjem Ahmedom Alnaouqom, soustanoviteljem platforme WANN in sourednikom antologije, se pogovarja prevajalka in komparativistka Katja Zakrajšek. 

Gornji oder // 20.00 // Ventilator - improvizirana predstava

Včasih se pač moraš mal zventelirat!

Eni se zderejo v blazino, drugi mečejo porcelan v steno, tretji besno blendajo na avtocesti …

Če imate tudi vi podobno (ne)funkcionalne strategije za soočanje z vsakodnevnim stresom, pridite na večer improvizirane komedije, kjer bomo odprli Ventil in vaš eksistencialni pritisk spremenili v zabavne prizore.

SNG Drama // 20.00 // Vse sijajne stvari

Macmillan pravi, da se prek tem, ki jih obravnava v svojih delih, srečuje z lastnimi demoni in tesnobo, ki se zažira v današnjost morda še bolj kot kadarkoli. Ali kot pravi Ciril Zlobec: »Človek je odprt izdelek. Nedokončano bitje, ki se vse svoje ozaveščeno življenje sprašuje, kdo oziroma kaj je, kaj bi moral biti, kaj ne zmore biti, kaj bi ne smel biti … Tako si ustvari lastno bivanjsko filozofijo, ki temelji izključno na izkustvenih trenutkih našega časa. Kot taka je zanj najgloblja in edina.«

V časovni matrici, ki nas zaklepa in straši pred vidnimi in nevidnimi nevarnostmi, smo prav gotovo močneje podvrženi odvisnostim, stresu, depresiji in samomoru. Nezmožnost posega v mehanizem apatične družbe nas hromi in umsko kot tudi telesno letenje se umakne zlovešči realnosti, ki duši kreativno svobodo. »Če hočeš danes preživeti, si moraš znati predstavljati, da bo jutri boljše, kot je bilo včeraj,« pravi Pripovedovalec. In kaj, če depresivne motnje, motnje mišljenja, občutki krivde, manjvrednosti in obupanosti pripeljejo tako daleč, da človek ne vidi več izhoda? Pripovedovalec, kot pravi avtor igralcu v monopsihodrami Vse sijajne stvari, prek travmatičnih življenjskih izkušenj pokaže rešitev. Izpove svojo zgodbo: v njej začne že v zgodnji mladosti pisati seznam vseh sijajnih stvari, zaradi katerih je vredno živeti. Seznam je postajal vse obširnejši, z njim pa se je porajalo spoznanje, da bi bilo zapustiti in predčasno oditi nesmiselno. Prišel je do številke milijon. Milijon stvari, za katere je vredno živeti. Stvari na seznamu morajo biti izjemno čudovite, nematerialne in morajo osmišljati življenje. Od sedemletnega fantiča in prvega zapisa »Sladoled« prek pubertetnega »Zmagati v nečem« do »Plesati, ko si sam« ali pa »Prebrati nekaj, kar natančno opredeli, kar občutiš, pa nisi našel besed, da bi to izrazil« ali »Gledati nekoga, kako gleda tvoj najljubši film«, »Pogovor«, »Ptičje petje«, »Vonj starih knjig«, »Glas Nine Simone« … Milijon.

In če imaš dolgo življenje in ga preživiš, ne da bi se vsaj enkrat počutil strahotno depresivnega, potem najbrž nisi bil dovolj pozoren.

Mladinsko, Pošta // 20.00 // Manifest

Septembra 1995 je The Washington Post objavil besedilo z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, manifest, podpisan s kratico F. C. – Freedom Club. Kot se je kmalu izkazalo, je bil ta klub svobode posameznik, Ted Kaczynski, ki ga je Amerika in tudi lep kos sveta v desetletju in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber. Manifest bi v drugačnih okoliščinah prebralo nekaj deset bralk in bralcev, zaradi razvpitosti njegovega avtorja, še danes najbolj znanega ameriškega terorista, pa je tako rekoč v trenutku dobil kultni status. Pa je avtorjeva kontroverznost res edini razlog za to, da je tekst zanimiv? Tudi ko ga beremo po treh desetletjih, se misel morilskega bombaškega norca zdi vse prej kot nora. Kozmetične reforme sistema ne morejo dohajati nebrzdanega napredka tehnologije in posledic, ki jih ima ta razvoj za človeško žival, zato vse to od nas zahteva bolj poglobljen premislek o temeljih naše družbene resničnosti. Ne samo premislek, tudi dejanja. Ali nas res lahko zbudijo samo še bombe? Odgovor matematičnega genija, morilca, vizionarja, zločinca, amaterskega pozavnista in mojstra taktike je jasen. Gozdni človek po imenu TED je povedal vse. Kaj lahko k temu dodamo me_i?

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 18.00 // Junakinja

Petra Volpe / Švica, Nemčija / 2025 / 92 min / nemščina, turščina, francoščina

Ob svetovnem dnevu medicinskih sester.

Film, posnet v ritmu napetega trilerja, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja.

Mala dvorana // 19.15 // Ples življenja 

Siniša Gačić / Slovenija / 2026 / 74 min / slovenščina

Dokumentarec Siniše Gačića (Hči Camorre, Boj za) raziskuje dilemo prostovoljnega končanja življenja skozi ljubezensko zgodbo para, ki se sooča s koncem skupne življenjske poti.

Dvorana // 20.10 // Tiha prijateljica

Ildikó Enyedi / Nemčija, Madžarska, Francija / 2025 / 147 min / nemščina, angleščina

Mogočno staro drevo na vrtu nemške univerze. Tri obdobja, tri človeška življenja, trije nerodni, a iskreni poskusi povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj. Film Ildikó Enyedi (O telesu in duši).

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // Ko bom mrtev in bel

Džimi Barka (Dragan Nikolić), mlad sezonski delavec vprašljivih moralnih načel, se po izgubi službe poda na dolgo pot iskanja svojega mesta v družbi. Potovanje ga popelje skozi ves družbeni ustroj in zlasti obrobje socialistične Jugoslavije. Najbolj kulten Pavlovićev film je črna komedija, muzikal, mladostniška drama in sartrovsko-camusovski eksistencialistični manifest v enem. 

PLAC // 20.00 // À bientôt, j'espère

Majski sklop filmskih večerov nadaljujemo v torek 12. 5. ob 20.00 s projekcijo dveh dokumentarcev, ki nam bosta prikazala delavski boj na dveh koncih sveta ob koncu 60. let prejšnjega stoletja.

À bientôt, j'espère Chrisa Markerja, predstavnika tako imenovanega »levega brega« francoskega novega vala, ter militantnega aktivista Maria Marreta, nas popelje v francosko mesto Besançon leta 1967, kjer sta tovariša spremljala stavkajoče delavce tekstilne tovarne Rhodiacéta. Film je bil prvi, ki ga je Marker posnel s svojo skupino SLON (Société pour le lancement des oeuvres nouvelles), ki je združila filmske ustvarjalce in militantne aktiviste z namenom produkcije nekomercialnih filmov v sodelovanju z delavci. Prizore delavskega opolnomočenja, ki jih je ujel s kamero, lahko dojemamo kot preludij k dogajanju, ki je pretreslo Francijo maja 1968.

Z drugim filmom pa se bomo podali čez Atlantik v Detroit, kjer bomo spoznali Zvezo revolucionarnih črnskih delavcev. Finally Got the News spremlja marksistično organizacijo, ki je nastala iz združitve različnih revolucionarnih sindikatov v avtomobilski industriji. V njej so delali pretežno črni delavci, ki so prepoznali potrebo po ustanovitvi krovne organizacije, s katero bi lažje uresničevali svoje vse bolj radikalne cilje. Tako kot v À bientôt, j'espère bomo tudi tu prek intimnih portretov militantnih delavcev spremljali pomembno epizodo v zgodovini razrednega boja.