PREZGODI

Štihova dvorana, CD // 10.00 // Na klancu

Roman Na klancu Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen.         

Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju. 

Kinoteka // 17.00 // Zgodbe iz čarobnega vrta

Tomi, Suzana in Darko obiščejo dedka, prvič po izgubi ljubljene babice. V hiši vlada tišina, dedek pa je kar nekam odsoten in odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb. S čarobnimi pripovedmi in neizmerno domišljijo skuša povrniti toplino v dedkov dom in v medsebojne odnose. Potopimo se v magični svet skrivnostne mačke, na prvi pogled strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Zgodbe namreč niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč služijo kot pomoč vsem družinskim članom, da se lažje spoprimejo z izgubo. 

Kinodvor // 17.50 // Tujec

François Ozon / Francija / 2025 / 122 min / francoščina

Filmska upodobitev slovitega eksistencialističnega romana Alberta Camusa v režiji Françoisa Ozona (Mlada in lepa, Poletje ’85).

PREPOZN

I.  GLASBA

metametameta

Gala hala // 20.00 // The Boojums + Long Dumb Voices

The Boojums je eden tistih bendov, ki se pojavijo skoraj od nikoder in hitro začnejo krožiti po podtalnih internetnih kanalih. Nastali so konec leta 2024, pozornost pa pritegnili z objavami surovih, s fuzzom nasičenih VHS live posnetkov, ki so se začeli širiti po Redditu, Instagramu in YouTubu.

Izhajajo iz novega vala garažnega rocka, ki se zavestno vrača k surovosti analognega zvoka in DIY estetiki. Njihov zvok je hkrati nostalgičen in svež, hibrid hrupnega in spevnega garažnega rocka z debelo plastjo fuzz kitare, z old school posnetki live off the floor. In rezultat? Energija, ki zveni kot križanec med zakajenim garažnim koncertom in raztreščenim indie rock dnevnikom.

Poleg kanadčanov bomo na odru gledali še ljubljanske indierokerje, od klubskega maratona 2021 naprej bolj ali manj stalnico domače alternativne scene, Long Dumb Voices, včasih spevne, včasih melanholične, včasih razposajene, vedno pa odlične v klubskem okolju. 

ne-meta

Klub CD // 19.30 // Carola Ortiz Duet in Pipo Romero Duo

Klarinetistka in pevka Carola Ortiz skupaj z multiinštrumentalistom Alexom Guitartom izvaja tradicionalno glasbo Iberskega polotoka z repertoarjem, ki vključuje stare balade, pandero pesmi, ahechaos in vetlatori plese, ki stoletne zgodbe pripovedujejo skozi žensko perspektivo. Glasbenika jim vdihneta sodoben pogled. V središču njunega nastopa je Carolin sugestivni glas z bogato zvočno paleto. Duo združuje iberske in orientalske inštrumente ob ustvarjanju nepričakovane fuzije, v kateri na videz oddaljene kulture najdejo skupno stališče. Glasbo bogatijo elementi improvizacije, elektronske teksture in modalne harmonije, ki ustvarjajo sodobno in poglobljeno izkušnjo. 

Hostel Celica // 20.00 // Sozvočja sveta: Romano suno

Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga obeležujemo vsako leto 8. aprila, bomo znova skupaj peli in plesali romske melodije iz Balkana, Španije in Madžarske ter predstavili živahnost, veselje in strast romskega ljudstva.

Koncert »Romano suno« (Romske sanje) Aleksandra Kuzmića in Marije Keck bodo spremljali plesalci KUD Luna Gitana.

ne-Ljubljana

Trainstation Subart, Kranj // 20.00 // Iztok Koren & Raphael Roginski

ztok Koren je slovenski multiinstrumentalist iz Beltincev, znan po projektih Širom, Škm banda in Hexenbrutal. Kot solo izvajalec raziskuje intimne zvočne pokrajine freak folka in hkrati igra več instrumentov – med drugim banjo, gembri, balafon, kalimbo, tolkala, kitaro in sintetizator. Ustvarja tudi glasbo za gledališče, ples in film.

Raphael Roginski je poljski kitarist, skladatelj in raziskovalec glasbenih tradicij. Njegovo delo povezuje jazz, improvizacijo ter vplive turške, kurdske, afriške, grške in drugih glasbenih kultur. Sodeluje s številnimi glasbeniki in umetniki ter ustvarja tudi glasbo za film, gledališče in performans.

Njuna skupna pot se je začela ob sodelovanju pri projektu reinterpretacije skladb ameriškega skladatelja Moondoga. Danes kot duo raziskujeta dialog med tradicijo in sodobnostjo ter ustvarjata zvočni svet, ki združuje starodavne barve instrumentov z improvizacijo in sodobno glasbeno izraznostjo.

Rezultat njunega sodelovanja je album Nocturnal Consolations, zbirka avtorskih skladb, ki poslušalca popeljejo v subtilno, meditativno in zvočno bogato glasbeno pokrajino. Vse pesmi sta ustvarila in odigrala Iztok Koren in Raphael Roginski.

II.  DRUGO

metametameta

A-Infoshop // 19.00 // veganski kuharski večer

BENEFIT VEGANSKA VEČERJA // V Rojah trenutno živi približno 80 ljudi. Elektrike ni. Tople vode tudi ne. Zbiramo za plinski bojler. Ena enota, konkreten premik. Zato kuhamo. Nekje v najbolj skritem pajzlu na Metelkovi. Hrana diši, usta so polna, pogovori skačejo od vremena do revolucije. Pridi lačna. Prispevaj, kolikor lahko. Jej, kolikor rabiš. Vsak krožnik bližje topli vodi. 

ne-meta

LUDa knjigarna // 18.00 // 14. Prepišno uredništvo | Pogled na »križance izkustva, mišljenja in literature«: hibridni žanri med teorijo in prakso

Tragikomedija, fragmentarni roman, znanstvena fantastika, poetična drama, esej. Memoari? Morda avtofikcija? Hibridi obstajajo že od nekdaj in privzemajo raznovrstne podobe, razpete med vsebino in obliko oziroma med žanri in vrstami/zvrstmi, o čemer je podrobneje pisal Marko Juvan v delu Hibridni žanri (LUD Literatura, 2017), pri katerem si izposojamo izraz »križanci izkustva«. Je izraz torej zgolj priročen krovni pojem za široko skupino vseh tistih literarnih oblik oziroma žanrov, ki se jih ne more reducirati na strogo kategorijo »roman«, »drama«, »poezija«? 

Literarna dela so že od nekdaj prehajala takšne in drugačne meje, vseeno pa marsikatera oznaka ostaja zunaj sistema COBISS in tržnih mehanizmov. Ali je črta med črticami in romanom res vselej jasno prepoznavna? Kaj pa med esejem, študijo in romanom? In kako to vpliva na trenutni sistem literarnih nagrad? O tem in še čem se bodo pogovarjale Nina Dragičević, Seta Knop in Ana Geršak. 

LUDa knjigarna // 19.30 // 14. Prepišno uredništvo | Hibridi v divjini

Branje iz hibridnih del domačih avtoric in avtorjev. Nastopili bodo Davorin Lenko (Goli objem), Nina Dragičević (Nemogoče), Primož Čučnik (Osel in senca), Erica Johnson Debeljak, Matjaž Zorec, Jernej Županič (Navade in uzance) in Gal Grobovšek (Džez pank).

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Mala dvorana // 18.15 // Povest o Siljanu

Tamara Kotevska / Severna Makedonija, ZDA, Velika Britanija / 2025 / 81 min / makedonščina, angleščina

Film Tamare Kotevske (Medena dežela), navdihnjen s starodavnimi miti in ljudskimi pripovedkami, je ganljiva dokumentarna pravljica o kmetu in njegovi edinstveni vezi z belo štorkljo.

Dvorana // 20.30 // Zadnji viking

Anders Thomas Jensen / Danska / 2025 / 116 min / danščina, švedščina

Mads Mikkelsen kot John Lennon v krvavi, skandinavsko odštekani črni komediji o dveh bratih, ki se odpravita na pot, da bi našla davno zakopani plen – in spotoma odkrijeta sama sebe. »Chiquitita, you and I know …«

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // Portret Wernerja Herzoga + Julianin padec v džunglo

Portret Wernerja Herzoga

Avtoportret, v katerem se avtor ukvarja s svojim umetniškim razvojem in pristopi k ustvarjanju filmov, obrtništvu, pokrajinam, lokacijam, jeziku, nedolžnosti, improvizaciji, poetičnemu izrazu, tveganju, glasbi, utvaram, pisanju scenarijev, spopadanju s katastrofami, kulturnemu pogojevanju, odločenosti, obsesijam, pogledom na različne tipe filmov in lastnemu zanimanju za estetiko. 

Julianin padec v džunglo

Leta 1971 je letalo z 92 potniki brez sledu izginilo v perujski džungli. Po desetih dneh je bilo intenzivno iskanje opuščeno. Na dvanajsti dan je iz džungle prišla sedemnajstletna Juliane Koepcke, edina preživela. Skoraj petindvajset let kasneje se Juliane skupaj s Herzogom poda po poti neverjetne nesreče in preživetja skozi džunglo. 

PLAC // 20.00 // Vampirji v Havani

Z drugim filmom v sklopu kubanskih filmskih večerov se podajamo na animirano pustolovščino iz leta 1985 – Vampirji v Havani režiserja Juana Padróna. Gre za mednarodno koprodukcijo Kube, Španije in Zahodne Nemčije, ki v ekscentričnem karikaturnem slogu spretno prepleta elemente komedije, grozljivke, kriminalke in filma noir.

Zgodba nas popelje v Havano v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Profesor Werner von Drakula, znanstvenik, ki se ukvarja z vampirji, zapusti Transilvanijo in se odpravi na Kubo, kjer izumi »Vampisol« – napoj iz ruma in pina colade, ki vampirjem omogoča preživetje na sončni svetlobi. S svojo formulo skrivoma oskrbuje nečaka Josepha Emmanuela, znanega kot Pepe, nadobudnega lokalnega glasbenika, za katerega glasbeno podobo poskrbi sloviti kubanski trobentač Arturo Sandoval. Pepe torej sploh ne ve, da je v resnici vampir in vnuk zloglasnega grofa Drakule.

Ko profesor razkrije svojo namero, da bo učinkovito formulo brezplačno delil z vampirji po vsem svetu, se novica hitro razširi. Ameriški vampirski gangsterji in evropski vampirji se zato nemudoma odpravijo na Kubo, da bi si prilastili nadzor nad napojem. Pepe in njegova družina pa se tako znajdejo sredi kaotične in napete bitke za ta izjemni eliksir.