PREZGODI

Kinodvor // 15.00 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Pritličje // 15.00 // Svobodna Palestina | Sejem z izdelki in knjigami palestinskih avtorjev in avtoric

Na stojnicah se predstavijo Holy Land shop z avtentičnimi izdelki iz Palestine, ki jih ustvarjajo Palestinke, ter No border craft, samoorganizirani kolektiv prosilk za azil, migrantk in aktivistk, ki se s skupnostnim kvačkanjem borijo proti rasizmu. Premierno so na voljo tudi Zini iz Gaze (Zines from Gaza), ki nastajajo s podporo prostovoljcev in prostovoljk z vsega sveta, ter izbor knjig palestinskih avtorjev in avtoric. 

Kinoteka // 17.00 // Brbotanja – program študentskih filmov domačih avtorjev in avtoric

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

Kino Šiška // 20.00 // Puma Blue + Tony Njoku

Glasbenik in pesnik Jacob Allen oziroma Puma Blue, doma v južnem Londonu, v svoji glasbi prepleta elemente jazza, soula in indieja,  s pretresljivo očarljivimi melodijami in čustveno nabitimi nastopi pa si je prislužil pohvale in privržence širom sveta. Kot eden najbolj prepoznavnih sodobnih glasov v Veliki Britaniji pogosto sodeluje s prijatelji in kolegi, kot so Biig Piig, Mahalia in Loyle Carner, pri čemer v ustvarjanje vnaša svojo značilno senzualnost, intimno krhkost in v temi noči rojene zvočne teksture. 

Tony Njoku velja za enega najdrznejših britanskih glasbenikov ta hip, ki v svojem tekočem, žanrsko izmuzljivem zvoku prepleta sodobno klasično glasbo, ambientalne teksture in sodobni hiphop. Na svojem albumu All Our Knives Are Always Sharp iz leta 2025 je združil pionirske temnopolte umetnike, kot so Tricky, Gaika, Ghostpoet, Coby Sey, James Massiah in Space Afrika, ter požel hvalo medijev, kot so Pitchfork, The Guardian, Dazed, The Quietus in The Times. V svojem opusu Njoku hrabro zvočno eksperimentiranje uravnoveša z emocionalno neposrednostjo ter prepleta krhki falzet, elektronsko abstrakcijo in orkestralno širino v glasbo, ki je hkrati avanturistična in globoko osebna.

Hupa Brajdič // 20.00 // Taktišče #46

Pa smo v Maju!

Dve zasedbi, prva bo frišn domač duo, druga pa mednarodni trio na turneji.

set 1:

Cene Resnik - saksofon

Samo Kutin - hurdy gurdy

set 2:

Augusto Pirodda - klavir

Giotis Damianidis - kitara

Peter Jacquemyn - kontrabas

Lepo vebljeni na muziko, prostovoljne prispevke, pivo, šnops, kovček s CD-ji in vinilkami,....

II.  DRUGO

metametameta

Channel Zero // 20.00 // Ignor v maju

rogram majskega Ignora (že skoraj dokončan):

20.00 vrata

20.45 Miha Zadnikar / improkolumna

21.00 Neža Vouk / poezija

21.07 Aljaž Glaser / poezija

21.14 Veronika Šoster / poezija

21.21 Bloody Chess - Antologija mlajše generacije slovenske poezije na temo vojne (Mladi PEN) / poezija 

21.51 Iztok Osojnik -predstavitve nove knjige No, čas je, da poiščeva naslov / poezija

22.03 Nika Krapež / poezija

22.10 Jan Pipan / poezija

22.17 Gregor Podlogar / poezija

22.24 UPRE4l - R4P71LL14N - April Veselko in WRONG1DE / poezija in elektronika 

22.50 k o n e c 

ne-meta

Pritličje // 18.30 // Svobodna Palestina | Novinarstvo po Gazi

Cena, ki so jo novinarke in novinarji v Gazi plačali za opravljanje svojega dela, je neizmerljiva, in novinarstvo se je za vedno spremenilo. O tem, kakšno bo novinarstvo po Gazi, razmišljamo z Ahmedom Alnaouqom, v Gazi rojenim novinarjem, ki trenutno živi v Londonu, in Abubakerjem Abedom, palestinskim novinarjem iz begunskega taborišča Deir al Balah v Gazi, ki trenutno živi na Irskem. Pogovor vodi Gašper Andrinek. 

LUDa knjigarna // 19.00 // Poezija na podlago: Aleš Mustar z novo knjigo Pod rušo

Pesniška zbirka Nad rušo tematizira zgodovinski, družbeni, politični in kulturni kontekst pokopališč. Pesmi spregovorijo o obiskih pokopališč širom sveta, od Slovenije do starodavnega Egipta in današnje Gaze, od Šrilanke, Balija in Japonske do grobov velikanov angleške književnosti, od vojaških pokopališč v Skopju do grobov žrtev vojne v nekdanji Jugoslaviji. Grobovi postanejo točke srečanja med življenjem in smrtjo, med intimnim in univerzalnim. V zbirki se dokumentarnost in intima prepletata z razmisleki o minljivosti, pieteti in religiji, o čemer pa lirski subjekt spregovori z lirično zadržanostjo in precejšnjo mero ironije. Čeprav so njena tema grobovi, je zbirka Nad rušo predvsem knjiga o življenju. 

SNG Drama // 19.30 // Malomeščanska svatba

V enodejanki Malomeščanska svatba (1919), ki sodi med Brechtova prva dramska dela in ki jo je napisal pri enaindvajsetih letih, avtor uporabi poročno svatbo kot mikrokozmos, skozi katerega (po)kaže na številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem pa izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine ena za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Mnogi Nemci, zlasti predstavniki najštevilčnejšega srednjega razreda, so po klavrnem porazu prve svetovne vojne doživeli globoko politično, gospodarsko, družbeno, materialno in duhovno izpraznjenost, zato so potrebovali nekoga, ki bo napolnil praznino in v njih obudil vero v (malo)meščana vredno življenje, ali kot zapiše Brecht: »Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. ‘Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje,’ so rekli, ‘tako že ne moremo več hoditi naokoli.’ Na srečo se je našel voditelj in predali so mu oblast …« Malomeščanska svatba je neke vrste dokument o porajanju nemškega fašizma, kjer je skozi svate, kot zapiše Jure Gantar v članku Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, »moč odkriti prav vse temeljne intelektualne poteze, ki se nekaj let kasneje preobrazijo v ideologijo nacizma« in »medtem ko ‘der Führer’ v izgubljenosti malomeščanskega razreda najde priložnost za indoktrinacijo, Brecht v njej vidi predvsem priložnost za posmeh«. 

Pošta // 20.00 // Manifest

Septembra 1995 je The Washington Post objavil besedilo z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, manifest, podpisan s kratico F. C. – Freedom Club. Kot se je kmalu izkazalo, je bil ta klub svobode posameznik, Ted Kaczynski, ki ga je Amerika in tudi lep kos sveta v desetletju in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber. Manifest bi v drugačnih okoliščinah prebralo nekaj deset bralk in bralcev, zaradi razvpitosti njegovega avtorja, še danes najbolj znanega ameriškega terorista, pa je tako rekoč v trenutku dobil kultni status. Pa je avtorjeva kontroverznost res edini razlog za to, da je tekst zanimiv? Tudi ko ga beremo po treh desetletjih, se misel morilskega bombaškega norca zdi vse prej kot nora. Kozmetične reforme sistema ne morejo dohajati nebrzdanega napredka tehnologije in posledic, ki jih ima ta razvoj za človeško žival, zato vse to od nas zahteva bolj poglobljen premislek o temeljih naše družbene resničnosti. Ne samo premislek, tudi dejanja. Ali nas res lahko zbudijo samo še bombe? Odgovor matematičnega genija, morilca, vizionarja, zločinca, amaterskega pozavnista in mojstra taktike je jasen. Gozdni človek po imenu TED je povedal vse. Kaj lahko k temu dodamo me_i?

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 17.50 // Preklinjam

Kirk Jones / Velika Britanija / 2025 / 121 min / angleščina

Neposreden, ganljiv in pogosto zelo smešen film o neobičajni življenjski zgodbi aktivista za ozaveščanje o Tourettovem sindromu Johna Davidsona.

Mala dvorana // 18.15 // Ples življenja

Siniša Gačić / Slovenija / 2026 / 74 min / slovenščina

Dokumentarec Siniše Gačića (Hči Camorre, Boj za) raziskuje dilemo prostovoljnega končanja življenja skozi ljubezensko zgodbo para, ki se sooča s koncem skupne življenjske poti.

Dvorana // 20.30 // Pesem gozdov

Vincent Munier / Francija / 2025 / 93 min / francoščina

Projekciji bo sledil voden ogled razstave Tam, kjer raste čas, ki so jo pripravili Kinodvorovi fotografi: Urška Boljkovac, Katja Goljat, Domen Pal in Matjaž Rušt.

Premiera 

Fotograf narave Vincent Munier nas po Snežnem leopardu, kjer je po tibetanskem višavju iskal skrivnostno veliko mačko, tokrat povabi na intimno popotovanje v domače Vogeze, da bi se skupaj z njim prepustili zvokom, teksturam in vonjem starodavnih gozdov. Cezar za najboljši dokumentarec.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // Shunsaku Hayashi I

Dvorana Silvana Furlana // 21.00 // Miranda Pennell I