PREZGODI

SNG Drama // 11.00 // Za narodov blagor

»Kaj takó rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder,« je Cankar pred več kot stotimi leti pokomentiral svojo novo igro bratu Karlu. Bi današnja slovenska družbenopolitična elita preživela njegov strupeni pogled? Ali besedna zveza narodov blagor še zmeraj zmaguje? Volivci res nasedamo ideji, da smo ta narod mi? Koga volimo?

Kinodvor

Dvorana // 10.00 in 15.00 // Pingvinove lekcije

Peter Cattaneo / ZDA, Španija, Velika Britanija / 2025 / 110 min / angleščina

Ganljivo dramedijo o nenavadnem prijateljstvu med ciničnim Angležem in prikupnim pingvinom je po resnični zgodbi posnel Peter Cattaneo (Do nazga).

Mala dvorana // 17.15 // Modrost sreče

Barbara Miller, Philip Delaquis / Švica / 2024 / 90 min / angleščina

Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.

Kinoteka // 17.00 // Apartma

Klasična komična drama o neznatnem uradniku (Jack Lemmon), ki želi karierno napredovati in se prikupiti številnim šefom tako, da jim v uporabo čez noč oddaja svoje stanovanje. Naslednje jutro vedno znova ponižno čisti sledove razvratnih zabav, dokler se nekega dne ne znajde pred nekoliko hujšo težavo in zanimivim dekletom (Shirley MacLaine). Elegantna in spretno izdelana, prelepo posneta in mojstrsko spisana drama, polna izvirnega humorja, ki iskreno spregovori o človeških značajih, se v več kot pol stoletja ni niti malo postarala.

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

Zorica // 20.00 // New faces: KetCall

Ketcall sta vzhajajoči DJ dvojec na ljubljanski techno sceni. Dva sveža obraza, en DJ pult, močni ritmi in melodija, ki ju vodi, kličejo k gibanju – in ja, čas je, da dvigneš telefon.

II.  DRUGO

SNG Drama // 20.00 // Bog

V dramskem delu iz leta 2020 s pomenljivim naslovom Bog nas znani berlinski odvetnik in pisatelj Ferdinand von Schirach konfrontira s tudi v našem prostoru aktualno etično dilemo, vprašanjem pomoči pri umiranju oziroma tako imenovane asistence pri suicidu. Drugače od trenutne debate v Sloveniji se Schirachova igra ne osredotoča na samo vprašanje legalizacije pomoči pri suicidu – to vprašanje je v ekspoziciji igre načelno že razrešeno –, temveč poudarja predvsem vprašanje, ali naj človeku pri tem dejanju pomaga zdravnik.

Pošta // 20.00 // Manifest

Septembra 1995 je The Washington Post objavil besedilo z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, manifest, podpisan s kratico F. C. – Freedom Club. Kot se je kmalu izkazalo, je bil ta klub svobode posameznik, Ted Kaczynski, ki ga je Amerika in tudi lep kos sveta v desetletju in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber. Manifest bi v drugačnih okoliščinah prebralo nekaj deset bralk in bralcev, zaradi razvpitosti njegovega avtorja, še danes najbolj znanega ameriškega terorista, pa je tako rekoč v trenutku dobil kultni status. Pa je avtorjeva kontroverznost res edini razlog za to, da je tekst zanimiv? Tudi ko ga beremo po treh desetletjih, se misel morilskega bombaškega norca zdi vse prej kot nora. Kozmetične reforme sistema ne morejo dohajati nebrzdanega napredka tehnologije in posledic, ki jih ima ta razvoj za človeško žival, zato vse to od nas zahteva bolj poglobljen premislek o temeljih naše družbene resničnosti. Ne samo premislek, tudi dejanja. Ali nas res lahko zbudijo samo še bombe? Odgovor matematičnega genija, morilca, vizionarja, zločinca, amaterskega pozavnista in mojstra taktike je jasen. Gozdni človek po imenu TED je povedal vse. Kaj lahko k temu dodamo me_i?

Gledališče Glej // 20.00 // Ko voda gori

Pojem pesmi tistih, ki jih več ni. In jih pojem in pojem, in ne vem več, kdaj neham, ker zdaj pojejo v meni. Pesmi cvetja. Pesmi dobrote. Pesmi miline. In sem polna. Polna sem teh pesmi. Pesmi, ki jih več ni, a še vedno pojejo v meni.

Tudi žejna sem. Vode bi. Rabim vodo. Tako zelo sem žejna in polna, da bi vode. Več vode. Še bi vode. Polijte me ali pa kar vrzite v reko, da me očisti teh pesmi in misli in mene.

Umijte me. Umijte me in uredite. In spremenite. In naredite.

Rada bi bila čista. Čista kot kaplja, ki se lesketa v objemu sonca. Jaz imam rada sonce. Tudi sonca bi. Več sonca.

Včasih so si ženske kot simbol prehoda iz devištva v zakonsko življenje odrezale pramen las. Nedolžen pramen las je predstavljal predajo ženske zakonu. Predajo svoje prostosti, svojega telesa in življenja.

Mi ne bomo strigli las.
Mi vam bomo postregli kruha in vina in kanček našega pogleda na čarovnice. Ne, čakaj. Ženske. Ja, na ženske.
To ne bo seksistična predstava. Mi ne obsojamo moških. Mi obsojamo moške in ženske.

III.  KINOKINOKINO

Kinodvor

Dvorana // 17.45 // Sentimentalna vrednost

Joachim Trier / Norveška, Danska, Nemčija, Francija / 2025 / 135 min / norveščina, angleščina

Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in osem nominacij za zlati globus.

Mala dvorana // 19.15 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Dvorana // 20.30 // Glas Hind Radžab

Kaouther Ben Hania / Tunizija, Francija / 2025 / 89 min / arabščina

Pretresljiva rekonstrukcija poskusov rešitve palestinske deklice preplete resnični posnetek klica v sili z dramatiziranimi prizori v klicnem centru. Velika nagrada žirije v Benetkah in nominacija za zlati globus za najboljši film v neangleškem jeziku.

Premiera

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // Sense

Cassavetes je s pomočjo nekaj dolarjev, zbranih med radijsko oddajo, 16-mm kamere in peščice amaterskih igralcev začel svojo režisersko kariero z delom, ki je kasneje postalo mejnik v zgodovini ameriškega neodvisnega filma. V svojem režijskem prvencu se osredotoča na življenje treh afroameriških sorojencev, dveh bratov in sestre, ki so vsi glasbeniki v New Yorku. Film naslika tamkajšnjo živahno umetniško sceno, prek sestrine romantične nezgode pa nudi vpogled v rasne dinamike tistega časa.