bla bla bla
PREZGODI
Gledališče Glej // 16.00 // Soteska pripoveduje: Kako prisluhnemo prostorom?
Soteska pripoveduje: Kako prisluhnemo prostorom? bo pogovor o umetniških metodologijah dela v javnem prostoru; o raziskovanju prostora kot nosilca spomina, ideologij, vzdušja in domišljijskih krajin; o pristopu do lokalne skupnosti ter etičnih dilemah, ki jih odpirajo sodobne umetniške prakse v mestu.
Z ustvarjalkami in raziskovalkami, ki delujejo na presečišču sodobne umetnosti, zvočnih praks, site-specific projektov, pripovedništva in skupnostnega dela, bomo razmišljale o raziskovanju prostora preko dela z arhivi ter pričevanji.
Zanimalo nas bo, kako brati potrebe prostora, kako vanj vključevati prebivalke in prebivalce ter kako misliti javni prostor kot nekaj skupnega, odprtega in prežetega s spomini. Odpirale bomo vprašanja meje med dokumentarnim in imaginarnim ter razmišljale, kako ustvarjati projekte, ki s prostorom dejansko vzpostavijo odnos in lahko za seboj pustijo več kot zgolj dogodek.
Kino Šiška // 17.00 // KONCERTNA AKADEMIJA: PROMOCIJA
Tretje predavanje v sklopu brezplačne Koncertne akademije bo tokrat potekalo v Kinu Šiška, ki je tudi naš koproducent.
Predavanje o promociji obravnava pomen strateške komunikacije pri predstavljanju kulturnih projektov in dogodkov. Dotika se ključnih elementov uspešne promocije, kot so poznavanje ciljne publike, izbira ustreznih komunikacijskih kanalov in dosledna vizualna identiteta. Poseben poudarek nameni tudi avtentičnosti in dolgoročnemu grajenju odnosa z občinstvom. Predavanje ponuja praktične vpoglede v sodobne pristope k promociji na področju kulture.
Mentorica: Dominika Maša Kozar
PREPOZN
I. GLASBA
ne-meta
Hostel Celica // 18.00 // Sozvočje sveta: Glasbeno srečanje
Letni koncert učenk Studia ZveN
Večer vokalne glasbe, kjer se bodo prepletali ljudski napevi, avtorska glasba, jazzovski odtenki in večglasni ljudski repertoar.
Nastopajo: Ana Obreza, Anja Ibrčič, Anja Slapničar, Ajda Flašker, Iza Napotnik, Jerneja Čerenak in Pia Klemenčič
Na kitari: Tilen Stepišnik
Duo Miro Božič & Benjamin Barbarič: Začarano ljudstvo
Miro Božič, neandertalčeva piščal, TIDLDIBAB in ustna harmonika
Benjamin Barbarič, 12-strunska kitara, violina
V času, ko je gibanje konstanta in spremembe pravilo, so »glasbene migracije« dueta intenzivno raziskovanje glasbenih poti in idej; program pa nora, nepričakovana glasbena avantura!
Potem ko sta dobri dve desetletji preživela kot soseda v enem izmed bežigrajskih blokov, sta začela skupaj nastopati kot duo in razvila izviren način igranja ter prepoznavni zvok, ki črpa iz bogate zakladnice svetovnih in zgodovinskih glasbenih tradicij, a je hkrati s svojimi temami globoko zasidran v zgodbah sodobnega časa. Tokrat poleg orglic in kitare tudi violine in neandertalčeva piščal – TIDLDIBAB, ki bo koncert povezala z pradavnino in začarano ljudstvo pripeljalo v obljubljeno deželo.
Ambrožev trg // 20.30 // Trojna salta: večer improvizirane glasbe
Večer improvizirane glasbe pripravljamo skupaj z organizacijsko ekipo serijalke Taktišče. Pod šotorom bo koncept malo drugačen, bolj podoben tako zvanim 'Impro jazz žurkam' iz PLACa in nazadnje Gornjega odra. Glasbeniki in glasbenice se bodo torej zbrali in sestavili zasedbe na licu mesta.
II. DRUGO
metametameta
A-Infoshop // 19.00 // veganski kuharski večeri
Tokratni lajtmotiv je veganski suši. Prinesi si palčke. Ne bo kot na morju, bo pa slano in fino
ne-meta
SNG Drama // 19.00 // Prva beseda je mama, Vranica
Dramski besedili Tjaše Mislej in Pie Vatovec Dirnbek prek kompleksnih zgodb, komentarjev in zanimivih situacij razpirata vprašanje materinstva. Na eni strani je odnos družbe in njenih pričakovanj do posameznic_kov in na drugi strani so njihove življenjske situacije. S simbiozo dveh dramskih besedil in avtorskih razmislekov o poziciji materinstva v današnji družbi bomo tako načeli vprašanje dvojnosti v odnosu do te tematike. Kako torej danes, znotraj kapitalistične ideologije, misliti mame in materinstvo? Skušali bomo razumeti, kaj so miti, ki smo jih kot družba ustvarili o materinstvu in zakaj, da bi lažje razumeli to razdvojenost, do katere se kot posamezniki hote ali nehote opredelimo.
SNG Drama // 19.30 // Voranc
Voranc je poetična drama, v kateri Dane Zajc prikazuje uničenje slovenskega kmetstva, ki ga je povzročila druga svetovna vojna. Težaška idila predvojnega življenja se prevesi v očetovo gonjo proti sinu, ki je ukradel konja. Osrednji konflikt je prav v razmerju med očetom in sinom. Razpadajoča kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privlačita – mika ga dolina, svet novih možnosti in dogodivščin, zato poskuša zbežati od doma in z območja Moravč, ki ga marca 1944 še vedno okupirajo Nemci, čez Savo. Njegovi starši ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s težo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hiše. Tipično zajčevsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava – nema opazovalka človeških usod.
Mladinsko // 20.00 // 55. člen
Kot jugoslovanska socialistična republika je imela Slovenija že od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do odločanja o rojstvih otrok, ko se je osamosvajala, pa je bila ta pravica znova postavljena pod vprašaj. Pri oblikovanju nove ustave je največ polemik sprožal prav člen, ki je zadeval reproduktivne pravice žensk. Pojavili so se predlogi, da bi ga preprosto izpustile_i. Feministične skupine in posameznice so se proti temu odločno borile in vztrajale, da mora ostati zapisan v ustavi. Predstava temelji na arhivskem gradivu, zapisih o tistem času in pogovorih z akterkami tega boja. Osvetljuje pripoved o povezovanju, podpori in zavezništvu, zaradi katerih je pravica do izbire v Sloveniji danes zaščitena z ustavo.
III. KINOKINOKINO
Kinodvor
Dvorana // 18.40 // Kontinental ‘25
Radu Jude / Romunija / 2025 / 109 min / romunščina, madžarščina, nemščina
Vedno lucidni provokator Radu Jude (Ne pričakujte preveč od konca sveta) se vrača s še eno kot britev ostro satiro o perverznostih neoliberalizma. Srebrni medved za najboljši scenarij na Berlinalu.
Kinodvorišče // 21.30 // Novi val
Richard Linklater / Francija / 2025 / 105 min / francoščina, angleščina
Odprtje Kinodvorišča, letnega kina v atriju Slovenskih železnic.
Zgodba o tem, kako je Jean-Luc Godard posnel Do zadnjega diha, pripovedovana v slogu in duhu, v katerem je tedanji filmski kritik ustvaril svoj kultni prvenec. Filmu Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polnočjo) je francoska Akademija podelila štiri nagrade cezar, tudi za najboljšega režiserja.
Kinoteka
Dvorana Silvana Furlana // 19.00 // Pogovor o ustvarjalnem procesu nastajanja dokumentarnega filma
Pogovor o ustvarjalnem procesu nastajanja dokumentarnega filma z montažerjema OHO Filma in Ali je bilo kaj avantgardnega?, Maticem Drakulićem in Sašo Škulj. Ker oba segata v zgodovino eksperimentalnega filma, v katerem montaža ni zgolj tehnični postopek, temveč osrednje izrazno sredstvo filmske pripovedi, se bo pogovor posvetil tudi vprašanju, kako montaža oblikuje filmski jezik, ritem in izkušnjo gledanja.
Dvorana Silvana Furlana // 20.00 // OHO Film
V Sloveniji je med letoma 1965 in 1971 delovalo avantgardno umetniško gibanje OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike. OHO velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Bili so med prvimi umetniki iz Vzhodne Evrope, ki so razstavljali v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. Po tem velikem uspehu je leta 1971 skupina prenehala obstajati. Dokumentarni film o gibanju in skupini OHO prvič celovito predstavi ta navdihujoči fenomen prepletanja umetnosti in življenja ter hkrati raziskuje, kaj nam lahko njihove ideje ponudijo za današnji čas.
Dvorana Silvana Furlana // 22.00 // Ali je bilo kaj avantgardnega?
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.
Dodaj komentar
Komentiraj