Drage poslušalke in poslušalci, v današnji oddaji Tu pa tam nadaljujemo cikel najnovejše češke proze. Potem ko smo v prejšnji oddaji spoznavali češko prozo, postavljeno v preteklost, se prestavljamo v intimo češke sodobnosti. Ponovno se ravnamo po delitvi kritika in urednika Kryštofa Edra, ki kot eno od tendenc v češkem romanopisju zadnjih let prepoznava dela s prizori iz družinskega, intimnega življenja, pogosto z vidika toksičnih, nefunkcionalnih odnosov.

Pri tem avtorji in avtorice obravnavajo specifične pojave v medosebnih odnosih in pripovedujejo o različnih skrajnostih in obrobnostih. Pripovedni postopki se pri tem razlikujejo, nekateri so bolj tradicionalni, pri drugih lahko opazimo več eksperimentiranja. Primera sta denimo Petra Soukupová, ki v enem od romanov tematizira prostovoljno odločitev ženske, da ne bo imela otrok, in pa Petra Dvořáková, ki z različnih perspektiv piše o odnosih med otroci in starši ali pa o duhovniku, ki zapusti Cerkev. Pogost motiv je tudi temačna družinska skrivnost, kot pri avtorici Viktoriji Hanišovi. Avtorice sicer ne ostajajo vedno v okviru sodobnosti in svoje like in družine postavljajo tudi v preteklost, denimo v obdobje tako imenovane normalizacije po invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško. Tako se tudi prekrivajo z linijo, obravnavano v prejšnji oddaji.

O intimnih, družinskih dramah piše tudi vrsta avtorjev, ki so začeli kot pesniki, denimo Daniel Hradecký, Elsa Aids ali Pavel Novotný. Zanje je, kot pesnikom pritiče, značilen izpiljen jezik, tematsko pa nadgrajujejo starejšo tendenco v češki prozi, ki prikazuje gostilniški alkoholizem ob slavnem češkem pivu – namesto tega so njihove pripovedi, kot pravi Eder, nekoliko bolj surove.

V to širšo razvojno linijo, ki je povezana zlasti tematsko, vstopa tudi mlajši avtor Jakub Stanjura s svojim prvencem, romanom Avgusti, izvorno Srpny, ki je izšel leta 2023. Postal je prodajna uspešnica, preveden pa je v šest jezikov. Zakaj prav mesec avgust? Vsak avgust življenje protagonistke Daniele postane težko, klavstrofobično. Vse življenje jo namreč nekdo prepričuje, da se dogodki niso zgodili tako, kot se jih spomni. Da ni z njeno družino nič narobe, le ona si vse domišlja. Daniela je namreč žrtev mračênja oziroma gaslightinga, vendar kot bralci nismo nikoli zares prepričani, komu verjeti. V Danielino klavstrofobično, manipulativno družinsko okolje vstopamo vsak avgust, začnemo pri njenem sedemnajstem.

2006, avgust številka sedemnajst

Danielin odnos z mamo postaja vse težji, tudi ko mama zboli, jo sestra in oče prepričujeta, da si je vse trpinčenje zgolj domišljala. Zdi se, da se stvari končno umirijo, ko gre študirat na praški filofaks. Piše knjigo o svojem življenju, dobi službo pri časopisu, pomirjena je. Nato pa spozna še Štěpána, doktorskega študenta, ki ji življenje osmisli. Ni ji treba več delati, domov se ne vrača pogosto, študij jo bo že počakal, saj ima vendar Štěpána.

2013, avgust številka štiriindvajset

Čeprav v tretjeosebni pripovedi težje govorimo o nezanesljivem pripovedovalcu, se nam Daniela kot fokalizatorka romana vsekakor zdi nezanesljiva. Čeprav roman to nezanesljivost mestoma izraža dokaj dobesedno, vseskozi ne vemo, ali si Daniela res domišlja, Stanjura tako gaslighta [geslájta] tudi bralca oziroma s pripovedjo poustvarja občutek takšne manipulacije mračenja. Čeprav spremna besedila na platnicah in po spletu izpostavljajo predvsem tematski vidik romana kot novost v češki literaturi, niso zanemarljivi niti slogovni postopki, ki klavstrofobično in pomračeno vzdušje ustvarjajo.

Čez dva tedna češki cikel nadaljujemo pokvirjeno, in sicer s predstavnico češke avtofikcije Emmo Kausc in njenim fragmentarnim romanom Prekinitev pripovedi. V oddaji Tu pa tam smo poslušali odlomka iz romana Avgusti Jakuba Stanjure, prevedel ju je avtor oddaje Aleš. Lektorirala je Petra, tehnicirala Robbie, brala pa sva Tisa Neža in Tnik.

V ozadju so se predvajale skladbe Memory Wind, Pulsars in Tarnish izvajalca Podington Bear (FMA; CC BY-NC).

Prevod je nastal v okviru projekta Connecting Emerging Literary Artists (CELA).