V studiu gostimo pesnika, prevajalca, glasbenika in jezikoslovca Blaža Božiča. Mnogi ga verjetno poznate izza šanka na Mladih rimah. Mogoče se spominjate tudi, da je za svojo tretjo pesniško zbirko mleček, žbunje: grobovi v njem, ki je izšla leta 2022 pri Centru za slovensko književnost, prejel Jenkovo nagrado. Ali pa ga poznate pod imenom SsmKOSK in kot člana benda NevemNevem … 

No, če ga poznate tako ali drugače, veste, da se ukvarja z jeziki ‒ od študija klasične filologije, učenja albanščine, do učbenika madžarščine, h kateremu je prispeval. Danes pa je z nami kot prevajalec in snovalec nedavno pri Škucu v zbirki Lambda izdane antologije osmanske lirike z naslovom Čas divjega tulipana. 

Čas divjega tulipana je ena tistih knjig, za katere se lahko reče, da obstaja čas, preden so izšle, in čas po tem, ko so izšle. To je prva predstavitev pesništva iz šeststoletne zgodovine osmanskega cesarstva pri nas. Ta velika in raznolika kultura, ki je bila pri nas več ali manj poznana samo po turških vpadih je od izida te knjige povezana še z nečim: s poezijo. O tem in še marsičem (ne pa tudi o vsem) sva se pogovarjala z Blažem Božičem.

Predstavitev zbirke bo danes, v petek, 3. 4. 2026, zvečer ob 20. uri v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. 

Pesmi je interpretirala Katja, za reglerji je bil Edi pod Olijevim nadzorom.