⮎ Koda // Postajanje ⮌
Drage poslušalke, pozdravljene v sedemnajsti epizodi Povratnih zank, mesečni oddaji o internetni kulturi, teoriji in literaturi. Z vami sem Lea. Današnji input je posvečen razpiranju domačih in tujih teoretskih kod. V prvem delu oddaje bomo prebirale delo Koda: Od teorije informacij do francoske teorije Bernarda Dionysiusa Geoghegana, ki je pred kratkim izšlo v zbirki Izhodi založbe Sophia, v drugem pa poročale o konferenci Becoming Ljubljanastrophe v soorganizaciji revije ŠUM, društva Kult.co ter založbe Becoming press, na kateri so se prepletale raznovrstne teoretske kode. Vse od psihoanalize do internetne teorije.
Koda: Od teorije informacij do francoske teorije, delo zgodovinarja tehnologije in medijskega teoretika Bernarda Dionysiusa Geoghegana, je v izvirniku izšlo leta 2023, v slovenskem prevodu Marka Bauerja pa letos pri zbirki Izhodi založbe Sophia. Delo obravnava kompleksno zgodovino teoretske misli od zametkov matematične teorije komunikacije Clauda Elwooda Shannona, vse do raziskovalnih laboratorijev Clauda Lévija-Straussa ter seminarjev Jacquesa Lacana. S tem, da si knjiga za objekt proučevanja zastavi razvoj določene teoretske misli v pol stoletja, približno med tridesetimi in sedemdesetimi leti, nam prikaže ali dodatno poudari, kako niti znanost niti teorija nista ahistorični ali nevtralni entiteti.
Morda celo bolj kot natančen popis interakcij idej med posameznimi akterji, fundacijami ter raziskovalnimi institucijami nam knjiga izriše točen model, znotraj katerega bi morale razumeti katerokoli znanstveno ali teoretsko disciplino. Zgodovina najvplivnejših misli sodobnega časa je prepredena z interesi zasebnega in državnega kapitala, željami po podrobnem nadzoru družbe, pred-, med- in povojnimi materialnimi okoliščinami ter osebnimi poznanstvi. Najbolj od vsega pa delo razkrije, kako teoretske misli nikoli ni gnalo zgolj golo subjektivno navušenje, zanimanje ali fascinacija, temveč so glavne akterke svoje raziskovalne interese neprestano skrbno in subtilno podrejale ter z njimi krmarile med ambicijami zasebnih fundacij, institucionalnimi zahtevami ter mednarodnimi premiki.
Zametke temeljitega preoblikovanja družboslovne znanosti Geoghegan locira v reinterpretaciji Shannonovega vplivnega dela A Mathematical Theory of Communication, ki jo je artikuliral in intenzivno promoviral matematik in direktor naravoslovnih znanosti zasebne fundacije Rockefeller Warren Weaver. V svojem branju članka je Weaver v komunikacijski teoriji uzrl splošno teorijo komunikacije, ki deluje skozi analizo poljubnega simbola — v nadaljnjih letih je tako nadzoroval in igral pomembno vlogo pri odobritvi kibernetskih podvigov Norberta Wienerja, lingvističnih raziskav Romana Jakobsona ter antropoloških študij Gregoryja Batesona in Clauda Lévija-Straussa.
Najjasnejši stik različnih znanstvenih disciplin so predstavljale Macyjeve konference, ki so potekale od leta 1942, vendar so si svoj sloviti pripis »o kibernetiki« prislužile sedem let kasneje kot poklon Weinerjevemu vplivnemu delu Cybernetics: Or Control and Communication in the Animal and the Machine. Čeprav Weiner pogosto žanje zasluge za vse vplivne ideje, ki so jih pomagali sooblikovati njegovi manj znani predhodniki, Geoghegan njegov raziskovalni program vseeno primerja s kukavičjim gnezdom, ki je rodilo koncepte, s katerimi so njegovi kolegi operirali še mnogo let.
Antropologa Margaret Mead in Gregory Bateson sta kibernetske ideje denimo prenesla na kolonialno medijsko etnologijo, pri čemer sta se osredotočala predvsem na prepoznavanje vzorcev v študiranih kulturah. Tako sta denimo začela razumevati družinske odnose ter duševno bolezen kot kibernetski sistem, ki ga je mogoče koordinirati s pomočjo skrbno izbranih inputov in outputov. Podobno, a v drugi disciplini, je Roman Jakobson pomagal vzpostaviti področje strukturalne lingvistike, saj je jezik razumel kot niz signalov, ki jih je mogoče uporabljati znotraj modelov sporočilo – pošiljatelj – prejemnik. Z Jakobsonom je bil jezik pretvorjen v podatkovno bazo, iz katere so govorke nabirale in sestavljale svoj svet.
Njegov učenec Claude Lévi-Strauss je tako na enak način začel proučevati sorodstva, mite, izmenjavo in družbeno organizacijo. V socialnih dogovorih in družbenem življenju je namesto empiričnih dejstev videl abstrakten sistem relacij, ki jih je mogoče proučiti v obliki sistema. Lévi-Strauss je obenem deloval tudi kot posrednik in kulturni ataše med tehnokratskimi ameriškimi meceni in francoskimi intelektualci, saj je prehajal med pariškimi in newyorškimi institucijami in s tem pomagal tudi intelektualkam, kot so Simone de Beauvoir, Jean-Paul Sartre in Albert Camus. Njegova prizadevanaja so bila v Franciji pogosto kritizirana kot apolitična ali celo naklonilna proti takratni intelektualni drži.
Kljub temu pa je s svojim delom in finančnimi povezavami pomembno vplival na širšo francosko intelektualno krajino. Jacques Lacan je morda najvidnejši primer, saj je kljub temu da je bila njegova prijava za financiranje fundacji Rockefeller zavrnjena, vseeno organiziral svoj seminar kot prvi kibernetski laboratorij v franciji, kjer je nezavedno, skozi Freudovo terapevtsko metodo, raziskoval kot kibernetski sistem. Uporaba unikatnega in abstraktnega jezika je bil tako zanj pomemben del mehanistične obravnave duševnosti, manj pa so mu bili naklonjeni kolegi, kot je strukturalistični markist Louis Althusser. Pod manj neposrednim vplivom kibernetike in informatike sta delovala tudi Roland Barthes, ki je kodiranje prepoznal kot ključ za analizo potrošnje, oblačil, literature in mitov, ter Michel Foucault, ki se o svoji naklonjenosti idejam ni nikoli javno izrekal, temveč so bile razvidne v njegovi analizi relacij moči, diskurza in vednosti.
Pomembno vzporednico lahko vidimo tudi s sodobno kulturo zagonskih podjetij v silicijevi dolini ali vse bolj jasnim prepletom tehnoloških elit s politično močjo. Še več, sodobni priporočilni algoritmi ter algoritmi za razvrščanje v sodelovanju z generativno umetno inteligenco in velikimi jezikovnimi modeli za svoje delovanje pogosto novačijo prav nauke, razvoju katerih smo danes sledile. Če v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je sodobno računalništvo šele zares začelo razvijati, komputacijska in procesna moč še ni bila dovolj velika, je mogoče s sodobno tehnologijo artikulirati mnogo raziskovalnih projektov in idej, ki so bili takrat nastavljeni.
Izid knjige je bil februarja letos pospremljen z dvema dogodkoma; avtorjevim predavanjem na Filozofski fakulteti »O nekem drugem Lacanu« ter lokalni Macyjevi konferenci ali »Bilo kuda KODA svuda« na Fakulteti za družbene vede. Že kontekst dogodkov nam razkrije misijo knjige, da bi v lokalni prostor prinesla bolj interdisciplinaren, na trenutke celo tehnokratski teoretski diskurz. Prevod razširja tudi intervju urednikov zbirke Izhodi, Primožem Krašovcem in Markom Bauerjem z avtorjem, v katerem analitično lečo obrneta tudi nazaj na domačo teoretsko produkcijo. V avtorju prvega prevoda lastne zbirke, Benjaminu Brattonu in njegovem raziskovalnem projektu Antikythera opazita vzporednice z dinamiko raziskovanja kibernetike, obenem pa se sprašujeta, zakaj je bilo branje Lacanove Ljubljanske šole izčiščeno njegovih kibernetskih vplivov.
Koda tako predstavlja primer skrbne in natančne zgodovine znanosti, ki nam razkriva, na kakšne načine na teoretsko misel neprestano vplivajo raznovrstni faktorji. Razblinja prepričanja, da obstaja kaj takega kot neodvisna ali nevtralna znanost, saj ideje neprestano krožijo, vstopajo v interakcijo in nikakor ne delujejo v vakuumu. Ideje in teorije, ki jih uporabljamo za kritiko ekonomskega sistema, potrošnje ali družbenega reda, tako morda niso nič manj tehnokratske kot institucije ali tvorbe, ki jih z njimi poskušamo razstaviti.
Drage poslušalke, pozdravljene nazaj v Povratnih zankah. Pravkar smo poslušale pesem Williamette avtorja Fyoum. V drugem delu oddaje bomo nadaljevale s prepleti teoretskih vplivov drugačne vrste — obiskale smo namreč konferenco v soorganizaciji domačih revije ŠUM in društva Kult.co ter berlinske založbe Becoming press. Če smo prejšnji del oddaje zaključile s širokim vplivom psihoanalitika Jacquesa Lacana, so njegove ideje, ali pa vsaj težnja po spajanju psihoanalize in razumevanja sistemov skozi tehnologijo, prisotne tudi znotraj lokalne in širše teoretske scene. V grobem bi bilo prispevke, ki so bili predstavljeni na konferenci, mogoče deliti na tiste, ki mislijo tehnologijo skozi psihoanalizo, na tiste, ki kritično obravnavajo internetno kulturo, ter vse kombinacije obojega. Prvi nam bo svoj prispevek, naslovljen »Psihotični akceleracionizem«, predstavil teoretik, urednik in predavatelj Maks Valenčič. Gre za teoretski projekt, ki ga avtor razvija že vrsto let in gotovo močno zaznamuje domačo teoretsko produkcijo.
Berlinska založba Becoming press, katere deli Dialogues on CoreCore & the Contemporary Online Avant-Garde ter Exocapitalism: Economies with absolutely no limits smo na Povratnih zankah že obravnavale, je tokrat potovala po Evropi z dogodki ob izidu drugega dela avtorja Christiana Nirvane Damatoa, naslovljene Retrograde Prometheus: Subjectivity & Computation. Knjižnemu popotovanju se je pridružil tudi Alessandro Sbordoni, avtor dela Semiotics of the End: Essays on Capitalism & the Apocalypse ter eden sourednikov založbe, ki nam je predstavil svoj naslednji projekt.
Posamezne panele sta povezovala sourednik revije Šum Maks Valenčič ter sourednica založbe Becoming press Claire Elise Herzberg. Za dokumentacijo dogodka v video obliki je poskrbela druga sourednica založbe, Polymnia Tsinti-Herzberg. Ko bo posnetek objavljen, ga bomo tudi povezale s prispevkom. Če se od psihoanalitičnih vod premaknemo v Povratnim zankam bolj znano in udobno zavetje internetne teorije, lahko ugotovimo, da lokalni teoretski skupnosti ne primankuje teoretizacij spleta. Kot nam razloži Enea Kavčič:
Kot eden izmed soorganizatorjev se je na konferenci s svojima zastopnikoma predstavilo tudi kulturološko društvo Fakultete za družbene vede Kult.co. V zadnjih letih društvo redno organizira lastne seminarje ter bralne krožke, memi, internetna kultura ter grajenje virtualnih skupnosti pa so misli in ideje, h katerim se pogosto vračajo in jih nadgrajujejo. Več o svojem prispevku Wired Subjects nam pojasni Stefan Kafidov.
Na drugem dnevu konference smo si lahko ogledale tudi program spletnega filma oz. internet cinema z imenom Open secret, v katerem smo bile gledalke soočene s hitro montažo, nekonvencionalnimi plastenji vizualij, kritičnimi sporočili, zavitimi v prekomerno stimulacijo ter spletni jezik postironije. Zadnji prispevek na temo spletne teorije, naslovljen Cyberspace in vogue, pa nam opiše še drugi član društva Kult.co, Ivan Sljipečević.
S tem se odklapljamo od tokov teoretskih kod ter se izločamo iz kibernetskih sistemom vseh vrst. V današnji oddaji smo kot podlagi poslušale skladbi ADDICTIONZ Proc FIskala in deCem avtorja FREE JIMI.
V naslednji epizodi Povratnih zank bomo prebirale delo A Sexual History of the Internet, avtorice in raziskovalke Mindy Seu, ter se o prepletu gibov, plesa in spleta pogovarjale s plesalko, umetnico in pisko fikcije Nino Davis. S tem zaključujemo današnji output.
Kodirala in dekodirala sem Lea, signal je vzpostavljal vajenec Urban, homeostazo pa je vzdrževal Oli
Dodaj komentar
Komentiraj