Nagrada je nagrada
V petek, 9. januarja, so bile v Klubu Cankarjevega doma pravljično sedmič podeljene nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa v Sloveniji. Podelitev nagrad je bila do pred-predlanskega leta pridružena podelitvi nagrad bienala sodobne plesne umetnosti Gibanica, tokrat pa so nagrajenke prvič zablestele pod sojem svojih žarometov. Poleg organizacije Gibanice nagrade Ksenije Hribar podeljuje stanovsko Društvo za sodobni ples Slovenije – krajše DSPS. Pogovarjale smo se s predsednico društva Tejo Reba.
Pred obstankom osrednje stanovske nagrade za sodobni ples so bile vrhunske ustvarjalke te zvrsti prepoznane s splošnimi kulturniškimi nagradami, kot so zlata ptica, Župančičeva nagrada, Prešernova nagrada in nagrada Prešernovega sklada. Če pa se nismo uštele, so primerjalno gledano te nagrade dokaj redko romale v roke sodobnoplesnih ustvarjalk. Nagrada Prešernovega sklada je bila sodobnim plesalcem podeljena šestkrat, Župančičeva nekaj večkrat, s Prešernovo nagrado pa se lahko pohvalita zgolj Mateja Rebolj, ki jo je osvojila leta 2010, ter Mateja Bučar, ki jo je osvojila letos.
Strokovno komisijo, ki je podeljevala tokratne nagrade Ksenije Hribar, so sestavljale s to nagrado že dvakrat ovenčana plesalka in koreografinja Leja Jurišić, pred-predlanska dobitnica nagrade za koreografski opus Magdalena Reiter, ter pred-predlanska dobitnica nagrade za plesno kritiko Maša Radi Buh. Pogovarjale smo se s predsednico komisije, Lejo Jurišić.
»Neobvezne« oziroma izbirne nagrade, v katere pravilnik uvršča nagrade za oblikovanje prostora, zvoka in luči, kostumografijo in dramaturgijo, kritiško in teoretsko delo, kuriranje, zagovorniško in pedagoško delo ter tehnološke in audiovizualne elemente večmedijskega plesnega dela, tokrat niso bile podeljene. V utemeljitvi kriterijev strokovne komisije pa je bila njena predsednica do kraja jasna in natančna: nagrade za vrhunskost so nagrade za vrhunskost.
Nagrado za koreografski opus zadnjih treh let je prejela Andreja Rauch Podrzavnik; nagrado za plesni oziroma performativni opus zadnjih treh let sta prejela Jerca Rožnik Novak in Milan Tomášik; nagrado za perspektivno umetnico na področju sodobnega plesa pa Kristýna Peldová.
Omeniti velja, da obvezne nagrade prepoznavajo delo plesalcev in koreografov, podporni poklici v sodobnem plesu pa spadajo v domeno izbirnih nagrad, ki se jih ne podeljuje vsako leto, temveč takrat, ko se zanje odloči dana komisija. Nagrado za avtorsko glasbo na področju sodobnega plesa je letos prejel Eduardo Raon; nagrado za produkcijsko delo na področju sodobnega plesa pa Mojca Kasjak.
Tako pogled na seznam nagrajenk in nagrajencev kot zahvalne besede Kristýne Peldová nam potrjujejo, da je sodobnoplesna scena raznolika tako generacijsko, estetsko kot nacionalno; razlike in drugačnost pa so na sceni sprejete kot pozitivne in pomembne. Kot se je ob pogledu na začetek svojega mandata umetniške vodje v Slovenskem mladinskem gledališču v intervjuju za Buklo spominjal Goran Injac: »Majhni narodi in majhne skupnosti se varujejo tako, da skušajo vzpostaviti imunost proti preostalemu svetu, misleč, da tako varujejo svojo posebnost. Drugo, in to se mi zdi enako pomembno, je vztrajanje pri nacionalnem kriteriju, fetišizaciji vsega, kar je čisto slovensko. […] Vem, da tega marsikdo ne mara slišati. Toda dejstvo je, da si tu lahko svobodni umetnik iz tujine, ki ustvarja pri kakem projektu, veliko težje pa je zasesti položaj, ki je politično pogojen.« Konec citata. Sodobnoplesna scena, ki je zaenkrat še neinstitucionalizirana, se temu zaenkrat še na videz uspešno ogiba.
Tokratna prejemnica nagrade za življenjsko delo pa je Mateja Rebolj. Za njeno primerno posvetitev in osvetlitev je s koreografinjo in plesalko pred podelitvijo nagrad v nabito polni dvorani Alme Karlin vodil pogovor atraktor in njen pogost sodelavec Dragan Živadinov.
Rebolj se je v pogovoru sprehodila skozi svoje življenje in profesionalno kariero, kjer je še posebej osvetlila figure, ki so nanjo najpomembneje vplivale. Med njimi so denimo Marie Rambert, Majna Sevnik, Milko Šparemblek, Marko Mlačnik in Dragan Živadinov – umetnice in umetniki, ki so delovali tudi zunaj institucionalnih okvirov.
Pomembno vlogo v njenem življenju in umetniški poti pa je seveda odigrala tudi Ksenija Hribar. Priložnosti primerna se je zdela omemba njenega udarniškega dela in zagovorništva pri vzpostavitvi infrastrukture sodobnega plesa v Sloveniji.
V slišanem odlomku pogovora se je Rebolj nanašala na novico, ki nas je razveselila novembra lani, da bo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z mestnima občinama Celje in Nova Gorica v letu 2026 ustanovila Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ministrstvo se je k temu zavezalo že leta 2022, ko je funkcionar Marko Sraka z obljubo nagovoril občinstvo festivala Front@. Dve leti kasneje je v Stari mestni elektrarni DSPS gostil javno razgrnitev strategije za sodobni ples, ki jo je pripravilo v sodelovanju z ministrstvom. Še dve leti čakanja pa je minilo, da smo izvedeli veseli novici iz izrednih sej mestnih svetov občin Nova Gorica in Celje, in sicer 13. in 5. januarja.
Pa vendar. Kljub plemenitim ambicijam decentralizacije ostaja dejstvo, kot so ga poleg Rebolj javno izrekli tudi kuratorska ekipa lanskega CoFestivala in drugi, da večina sodobnoplesne srenje živi in deluje v Ljubljani. Odločitev Mestne občine Ljubljana za nevključitev v Javni zavod komentira direktorica DSPS Teja Reba.
Na vprašanje, ki smo ga naslovile na Mestno občino Ljubljana – krajše MOL – zakaj so izostali iz soustanoviteljic zavoda, nam je sekretarka in vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič odgovorila, da je Ministrstvo MOL v dogovarjanje vključilo decembra leta 2023. »Namero smo pozdravili, saj se po letu 2012, ko je bil ukinjen javni zavod za sodobni ples, na ravni države ni kaj veliko premaknilo,« a jih konkretne predlagane rešitve Ministrstva niso prepričale. Javni zavod namreč ni bil oblikovan po zgledu Javnega sklada za kulturne dejavnosti ali Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kot mreža območnih enot, temveč naj bi ga z Ministrstvom soustanovile občine, kar naj bi po mnenju MOL na lokalne skupnosti prelagalo preveliko obremenitev. Kot so nam še napisali: »je urejanje enega od umetniških področij, ki še vedno nima t.i. varnostne mreže v javni instituciji, primarno odgovornost države oziroma pristojnega ministrstva.«
Mateja Demšič nam je v telefonskem klicu še pojasnila, da MOL že zdaj znatno podpira sodobnoplesno umetnost, tako z začasnim sodobnoplesnim arhivom, programskim financiranjem nevladnih zavodov ter vadbenimi, rezidenčnimi in prezentacijskimi prostori. Kot pa so nam še zapisali: »Verjamemo, da bo Mestna občina Ljubljana v prihodnje zanesljiv in dobrodošel partner tega javnega zavoda.« Pri tem nas je opomnila še, da so prostori nevladnikom na področju uprizoritvenih umetnosti predvideni tudi v dogradnji Baragovega semenišča ter nenazadnje, da je Celje z vlakom od Ljubljane oddaljeno zgolj 45 minut.
Kjer je volja, tam naj bi bila moč. Četudi pa zagovorniško telo, kakršno je DSPS, premore obilico volje, do željenih rezultatov še vedno ni prišlo. Pomembna je namreč predvsem politična volja. Tako je denimo po letih naporov ustanovljen Center za sodobni ples ob nastopu svojega mandata leta 2012 tedaj desno ministrstvo gladko ukinilo.
In še za nekoliko konteksta: ko smo leta 2022 ob rezultatih predzadnjih programskih razpisov za uprizoritvene umetnosti na prejšnje ministrstvo naslovili vprašanje, zakaj programski razpis v okviru uprizoritvenih umetnosti predvideva financiranje zgolj osmih organizacij, so v odgovoru pozornost preusmerili na drugo dejstvo: »Ker pa gre za javni razpis, sredstva dobijo najbolje ocenjeni projekti.« Konec lanskega leta nas je razveselila še ena novica, da je po letih diskurza igre z ničelnim izidom ministrstvo programsko financiranje odobrilo enajstim zavodom s področja uprizoritvenih umetnosti. Kako je do tega lahko prišlo, smo se pogovarjali s slavnostno govorko podelitve nagrad Ksenije Hribar, ministrico za kulturo Asto Vrečko.
V oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena skladba: Podington Bear - Clair De Lune (Felt Piano, Rhodes, and Drum Machine Arr.) (vir: Free Music Archive; licenca: CC BY-NC)
Dodaj komentar
Komentiraj