Glasovi na prostosti, rime v prostorih
V sredo, 14. januarja, smo se odpravile v PLAC na pesniški večer Mlade rime – natančneje na tretji dan festivala, ki je v tednu od 12. do 16. januarja potekal v čast dvajsetletnici Mladih rim. Na odru smo poslušale branja tako mlajših pesnic, kot sta Lara Božak in Nika Gradišek, kot že uveljavljenih, kot so Natalija Milovanović, Tanja Božić in Anja Zag Golob.
Zgodba Mladih rim se začne v mladinskem centru Menza pri koritu z dvema španskima študentoma na izmenjavi. Jacob Amo in Carmen Perez se porodi idejna zasnova literarnih večerov; v Sloveniji izvedeta tudi prve tri ponovitve, preden se morata vrniti domov. Slovenijo ob koncu izmenjave zapustita z željo, da bi se Mlade rime nadaljevale tudi po njunem odhodu.
Od Menze pri koritu in ikoničnih recitacij pop komadov soustanovitelja Mladih rim Dejana Kobana pa do PLAC-a in značilnega stola s tepihom in svetilko; od branja z na pisalni stroj potipkanih papirjev pa do branja s telefonskih zaslonov … Glavne konture Mladih rim so vselej ostale nespremenjene: 7-minutna časovna omejitev posameznega nastopa, odprtost mladim pesnikom in priložnost za uprostorjenje pesniške scene.
Kot se spominja Veronika Dintinjana, ki Mlade rime organizira že odkar sta ji vajeti predala Jacob in Carmen, so imele mlade pesnice in pesniki pred dvajsetimi leti precej manj priložnosti za javna branja, kot jih imajo danes.
Začetkov ustvarjanja Mladih rim pa se organizatorka spominja takole:
Dintinjana nam je v nadaljevanju zaupala še, da se v luči začetkov Mladih rim spominja predvsem podpore, ki jo je dogodek prejel s strani Društva za razvijanje prostovoljnega dela in Menze pri koritu, njihovega prvega prizorišča.
Soorganizator Blaž Božič pa danes kot ključne za uspešno ohranjanje neprekinjenosti ponavljajočih se pesniških večerov opaža naslednje elemente organizacije:
Eden od izzivov za Mlade rime so bile torej selitve. O menjavah prizorišč je spregovorila tudi soustanoviteljica projekta Veronika Dintinjana:
Prevrtimo čas naprej, v leto 2026, ko Mlade rime v PLAC-u praznujejo svojo dvajseto obletnico in so ena najdlje trajajočih ter najbolj prepoznavnih platform za mlado poezijo pri nas. Za sabo imajo 185 rednih in še vrsto izrednih pesniških večerov, predvsem pa dvajset let vztrajnega ustvarjanja prostora za pesniške glasove najmlajše generacije.
Zdi se, da je prostor ena izmed besed, ki se ob Mladih rimah pojavlja najpogosteje: tako v pomenu prizorišča in selitev kot tudi, ko govorimo o bistvu projekta – odpiranje prostora neuveljavljenim pesnicam in pesnikom za predstavitev sebe in svojega dela.
Govorile smo tudi z Natalijo Milovanović, danes priznano pesnico. Za Natalijo so bile Mlade rime formativne, ko jih je začela obiskovati pred približno petnajstimi leti.
Sogovornica je omenila tudi digitalne prostore kot ključne pri povezovanju in oblikovanju mladih pesnic in pesnikov v zadnjih letih.
Ključna beseda platforme oziroma prostora Mladih rim pa je odprtost …
Njihova odprtost tudi pojasnjuje, zakaj se najbolje počutijo v samoorganiziranih skupnostnih prostorih, kot sta Menza pri koritu in nekdanji Modri kot Avtonomne tovarne Rog – v ponedeljek smo obeleževale 5 let od njene deložacije – ali pa v PLAC-u, kjer so zasidrani zadnja tri leta. Organizatorja Dintinjana in Božič sta spregovorila o tem, kako vidita selitev Mladih rim v PLAC.
Soustanoviteljico smo vprašali tudi o vplivu prizorišča na občinstvo, ki na pesniške večere zahaja.
O uspehu Mladih rim priča že število dogodkov, ki so se zvrstili tekom let. Poslušajmo želje soustanoviteljice za vlogo Mladih rim pri okrepitvi slovenske literarne scene v prihodnosti.
Tistim, ki skupnosti Mladih rim še ne poznate, pa smo namenile naše zadnje vprašanje:
O Mladih rimah sta pesnila vajenka Manca in navajenec Metod.
Kot glasbena podlaga je bila v prispevku uporabljena skladba: SigmaMusicArt - Jazz lounge relaxing background music (vir: Pixabay, licenca: Free for use).
Dodaj komentar
Komentiraj