Fikcijski lik Fantasy smo spoznale pred petimi leti, ko je festivalska platna ugledal Kuklin kratkometražni film Sestre. Oseba, ki je v Sestrah spregovorila natanko tri besede, se je lani vrnila v kadre slovenskega filma, a tokrat z več prezence in vsebine. Režiserka Katarina Rešek – Kukla ji je namenila vlogo naslovne protagonistke celovečernega filma Fantasy, ki se mu bomo posvetile v današnji oddaji. Po nekaj besedah recenzentskega uvoda boste lahko prisluhnile intervjuju z režiserko.

Film Sestre je manifest: po eni strani manifest tovariškega sestrstva in po drugi strani formalni manifest kinematografije, ki gradi kompozicijo iz ostrih robov blokovskega naselja, v ospredje kadrov pa postavi osebe in njihovo doživljanje sveta. Ta pristop je Kukla obdržala tudi v svojem filmu Fantasy, ki združuje magični in socialni realizem v enovito podobo. Smiselnost tega fikcijskega sveta ne temelji na fizikalnih zakonih, ampak na zakonih kadriranja, ki z barvnimi paletami povežejo na nebu lebdeče bloke s surovim asfaltom košarkarskih igrišč. 

Z magičnim realizmom se Fantasy formalno nekoliko približa prav tako lanskemu filmu režiserke Ester Ivakič z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Posegi magičnega realizma v obeh filmih krojijo duševni svet protagonistk – Ida nas popelje v otroški svet slovenskega podeželja, Fantasy pa v svet poznega najstništva blokovskih naselij druge generacije priseljenk: Mihrije, Sine in Jasne. Bežno smo jih spoznale že v kratkometražnem filmu – ta je orisal njihove vrednote ter njihovo gibanje v točno določeni točki prostora in časa. Lanski celovečerec pa protagonistke postavi v časovno dimenzijo ter vsaki nameni svoj razvoj, otipljivo družinsko okolje in družbeni kontekst, ki jih oblikuje. 

Ta sprememba je najočitnejša pri liku Fantasy, ki v celovečernem filmu šele dobi svojo osebnost in ni le kvir simbol, pač pa niansirana oseba, ki jo suvereno utelesi igralka Alina Juhart. V Sestrah Fantasy z okna zlije vrč vode in tako obrani Sino pred pretepom; je torej tovarišica, a teta iz ozadja. Lanski film osebo Fantasy prav tako postavlja v oporno vlogo – ona je ta, ki sproži razvoj protagonistk, a se tokrat spreminja tudi ona. Magija oziroma fantazija sta v filmu formalni znanilki intimnega prebujenja, odpirata prizore spolnosti in duševne spremembe protagonistk. Mihrije, Sina in Jasna se spreminjajo predvsem v svoji spolni identiteti. Vse so tako ali drugače maskuline in zavračajo tradicionalne vloge ženskosti. Fantasy kot transženska protagonistkam približa kvirovstvo in tako gradi postopno upravičenje fluidnosti njihove spolne identitete. Fantasy je zato bildungsfilm, ki svojo fabulo utemelji v ljubezenski zgodbi med Mihrije in Fantasy, svoj svet pa v mešanici sistemskih neenakosti in magije.

V podlagi teksta ste poslušale »On Cloud Nine« Maartena Schellekensa; sledi pa Kuklin komad »Ljubav je bolest«, ki nas bo uvedel v intervju. Z režiserko Kuklo smo govorile o razliki med kratkim in dolgim filmom, o infrastrukturi produkcije in distribucije slovenske kinematografije ter seveda o vsebini filma Fantasy in temah, ki jih razpira.

Prisluhni intervjuju