Spejs Noksi: Sveto mesto
Fun House, 2025
V luči trenutnega treskovanja smo si v recenzentskem terminu dopustili refleksijo albuma, izdanega pred skoraj letom dni. V soboto, 4. aprila, bo na festivalu Tresk namreč nastopil srbski raper Spejs Noksi, ki v bivšo podalpsko podružnico Srbije prihaja z inercijo albuma Sveto mesto. Rimoklepač iz Velike Plane bo v Ljubljani nastopil prvič, čeprav velja za enega prepoznavnejših predstavnikov srbske alternativne scene, sceno pa pomaga krojiti tudi s svojo založbo Fun House in kot predstavnik mednarodnega kolektiva Raprave. Skratka, je ustvarjalec, ki upravičeno dviga obrvi domače alternativne publike, zato smo se odločili, da retrospektivno premeljemo njegov aktualni album.
Spejs Noksi je umetniški vzdevek Novaka Mirkovića, ustvarjalca, ki se je ob solo karieri uveljavil tudi kot del kolektiva Zicer Inc., od leta 2019 ene glavnih gonilnih sil novega vala srbskega hiphopa, v zadnjih letih pa je aktiven tudi v zasedbi Fujčinela Bojs. Noksijeva prejšnja plošča Kuća zabave iz leta 2022 je valovala s precej bolj elektronskimi frekvencami ter z mešanjem melodičnih hiphopovskih podlag in vplivov postpanka, predvsem v ritmičnih strukturah inštrumentalov. Podobno recepturo občasno slišimo tudi na aktualnem Svetem mestu, na katerem se predvsem v refrenih in hookih grajenje osnove za vokale in dvig dinamike zanašata na preverjene metode. Jasno razvidno je denimo zanašanje na arpeggie, da bi ustvarjali melodičen vzorec vrh basovskih podlag, ter na obilno mero reverba in delaya v teh melodičnih vzorcih. Ker na albumu slišimo več inštrumentacije, ki kljub naboru efektov sumljivo spominja na kitare, je dobrodošla izbira zvokov, ki skrbijo za višje frekvence. V določenih komadih izstopajo tudi bobni, katerih zvok zveni premišljeno in je dobro umeščen v celoto. Bobni skladbam vlijejo samosvoj značaj in presežejo osnovno vlogo narekovanja ritma, ki jo prepogosto prevzemajo. Tako lahko v njih slišimo razpon od jazzovskih sinkop in jezdenja činel do naklikanih traperskih šestnajstink na hi-hatu.
Spejs Noksi opisano inštrumentacijo na plošči nadgradi z ambientalnimi sinti in efekti. Ti inštrumentom dodajo prostorsko razsežnost in ustvarijo temno, melodično atmosfero, ki prispeva h konceptu svetega mesta. Daje mu težo, spodbudi razmislek, praznina reverba pa se zazre nazaj v poslušalca in zariše vzporednice, ki jih ta morda lahko povleče znotraj lastnega okolja. Ambientalni vložki so mestoma subtilni, spet drugje pa odločno prevzamejo pobudo in album dvignejo iz strogo hiphoperskih vod proti eksperimentalnejšemu območju. To najbolj opazimo v sklepni skladbi Ruševine, ki je kot sama skladba sicer v redu, a s svojimi šestimi minutami melodičnega drona zavzame skoraj petino albuma. Zato izpade kot odvečen dodatek, še posebej v odnosu do preostalih, v celoti vokalnih komadov, ki temeljijo na razgibani ritmični strukturi. Tudi nekoliko mehkejši, predzadnji komad Romantične boje ne izpolni vloge prehoda v zaključek albuma, zato udarnost in hiter tempo Noksijevih tekstov, ki zaznamujeta ves album, v sklepu pretrdo uplahneta, rep albuma pa izpade kot omrtvičen ostanek sicer zelo drveče celote.
Sveto mesto je tretja studijska plošča srbskega raperja, ki je prvenec Subliminal izdal leta 2019. Koncept albuma je refleksija stanja sveta in raperjev odziv nanj, pri tem pa se navezuje na kultno srbsko grozljivko Sveto mesto. Spejs Noksi s pomočjo zvoka in besedil ideji varnega, svetega pristana, v katerem človek najde mir, nasproti postavi mračno negotovost, neotipljivo prežečo grozo in odtujenost. Kljub temu izstopajo zgolj besedila posameznih skladb, celostno pa album mestoma razočara. Medtem ko v beatih slišimo počasen, a jasen razvoj in napredek, pa besedila obtičijo na istem mestu in ne prinašajo presežka. Tematsko se Noksi pogosto izgublja v istih aksiomih rapa: v dissanju neimenovanih nasprotnikov, lovljenju rib – v temah, ki po petdesetih letih reciklaže ne vzbudijo veliko navdušenja. Avtor sicer ponudi širok spekter družbenih povezav in referenc, zato nekatere skladbe vsebujejo premišljene ezoterične in besedne igre, vezane na horror, ki posebej dobro sedejo v inštrumentalno vzdušje, kot denimo v komadu Svetilište. Po drugi strani pa skladbe, kot je Vijasla, besedilno oziroma vsebinsko k plošči ne doprinesejo veliko in se zanašajo na prazno samonapihovanje.
Celostno gledano, je plošča Sveto mesto logičen naslednji korak Spejs Noksija, ki je album ambiciozno zasnoval in z njim večinoma zvesto izpolnil zastavljeni načrt. Dolgočasnih trenutkov na albumu ni zaradi dobrega flowa in energičnega rapanja – veščin, ki se ju glasbenik zaveda in na njun doprinos vdano prisega. Združuje ju s talentom za pisanje zapomnljivih hookov, kar se najbolje izrazi v komadu Noksiland, ki se nam zlahka zatakne v ušesu. Kljub dobri zasnovi in ustvarjalni inštrumentaciji pa zaradi neizvirnosti besedil albuma celostno ne moremo šteti za bistven presežek na sceni, ki jo je Spejs Noksi pomagal ustvariti.
Dodaj komentar
Komentiraj