portrayal of guilt: …Beginning of the End
Run for Cover Records, 2026
Portrayal of guilt, blackened screamo metalci iz Austina v Teksasu, so izdali nov album in so končno pripravljeni na MTV! Skoraj ... Konec aprila so izdali duhu časa primerno naslovljeno ploščo ...Beginning of the End. Jebi ga, to je bilo neizogibno za zasedbo, ki kot enega največjih vplivov navaja bend Korn, pa da ne omenjamo Burzuma in Mayhem, ampak naj bo, vsaj nekaj cerkva so požgali.
Portrayal of guilt tokrat eksperimentirajo tudi z žanri, a je to zavito v pop strukture in obarvano z elektroniko in triphopovskimi ritmi. Od leta 2017, ko je bend nastal, njihovo glasbo prežemajo grindcore, death metal, industrial in celo komorna glasba. Album Devil Music je vseboval alternativne različice skladb, odigranih na violončelu, tubi in francoskem rogu, medtem ko je album Christfucker ponudil techno remikse komadov. Na novem albumu se niso premaknili od običajnih tem, vse je namreč še vedno prežeto z nihilizmom, mizantropijo in notranjo agonijo z veliko poigravanja z verskimi simboli. Skratka, ljudje so obsojeni na propad in prihaja božja kazen v obliki popolnega iztrebljanja. Glede na to, da smo v teh dneh priča grozotam, kot je revival nu metala, je morda sodni dan res blizu in nas bo smrt rešila te nadloge. Upali smo, da bo ta gnusni pojav ostal pokopan na samem dnu preteklosti, a je nekako spet priplaval na površje in, kar je zares strašljivo, prebil se je tudi na podzemno sceno. Otroci kot vedno želijo biti edgy ali pa morda želijo le razjeziti starejše osebe s prefinjenim okusom, torej nas, ki nas d-beat nikoli ne bo dolgočasil in bi osemdeseta leta prejšnjega stoletja raztegnili v večnost.
Album ...Beginning of the End se začne z vznemirljivo lahko kitarsko melodijo inštrumentalnega uvoda Backstabber. Aluminijast telecaster, potopljen v trebble in phaser, odtisne pečat celotni plošči. V skladbah Death from Above in Total Black slišimo značilne mainstreamovske metalske rife, Heaven's Gate je popolnoma blackmetalski komad, medtem ko Under Siege zavije v hardcore, torej pravzaprav thrash metal, skoraj vsaka skladba pa vsebuje čiste in disonantne kitarske linije. Human Terror odpre distorziran, sludgerski bas, ki je še en temelj bendovih komadov.
Album uvedejo in sklenejo besede, ki priklicujejo apokalipso, citiramo: »Božje kladivo bo udarilo na to kraljestvo človeškega terorja. Čaka nas sveti pokol. Ta iluzija o prihodnosti, zatonu človeškega napredka.« Konec citata. Zagotovo smo na poti navzdol, ko se moramo znova spopasti z glasbo iz časa Limp Bizkit in Linkin Park. Ritem se namreč giblje med sinkopiranim numetalskim ritmom, triphopom in neizogibnim blast beatom. Veliko počasnejših skladb odpira prostor ustvarjanju vznemirjajočega vzdušja, zgrajenega na industrialnih zvokih in ambientalni elektroniki, toda poslušalca večinoma bolj vznemirjajo zvoki nu metala.
Glas z death growlom v kombinaciji z drugimi vokalnimi pristopi preklinja vse, kar lahko. V komadu Ecstasy se izmenjujeta growl v kitici in izčiščen vokal v refrenu, kar je značilno za metalcore, ki se ga upravičeno ogibajo mnogi hardkoraši in metalci. Medtem ko nekateri zgodnejši komadi benda resnično izzovejo temačne občutke mrzlice in pekla, ki zeva iz muzike, je večina novih komadov zgolj »zabavnih«, vključuje poceni prizore iz grozljivk in fetiše satanskega mazohizma. Cookie monster growl težko jemljemo resno, še posebej, kadar so besedila polna klišejev in prežvečenih opisovanj pekla in angelov.
Ekstremni metal ima kot žanr pomembno mesto v podzemni sceni. Neredko se upira mainstreamu, a se zlahka taktično prelevi tudi v preprost gimmick, trik, katerega cilj je bolj ali manj profit. Portrayal of guilt se z zadnjim albumom pravzaprav ne upirajo ničemur, čeprav nakažejo nekaj trenutkov odtekanja onkraj osrednjega toka. Kljub intenzivnosti oziroma vsaj občasno nabitemu vokalu, značilnemu za ekstremni metal, le redko dosežejo želeni učinek, jim pa klišejske rime v večini skladb uspe privesti do nerazumljivosti. Neprizadet govorjeni glas bi lahko učinkoval veliko zahtevneje kot najgloblji growl, če bi pripovedoval nekaj iskrenega.
Pretekli štirje albumi so ponudili več ustvarjalnih trenutkov in včasih zares brutalno glasbo, ki je še posebej izstopala, kadar so bolj podlegli hardcorovskim ritmom. Ne dvomimo, da so v Teksasu glasbenikom z zgodbami o bogu skurili možgane, a je treba poudariti, da so bendova besedila izjemno neizvirna in se preveč vrtijo okrog mrtvih, izrabljenih simbolov. Portrayal of guilt vodijo tudi lastno založbo, ki ponuja najrazličnejšo muziko, od powerviolencea do dream popa, pri čemer so Secret Shame denimo pravi biser, pozornost pa velja nameniti tudi bendoma Threat Modeling in Test. Ob tem naj dodamo še, da portrayal of guilt na koncertih izražajo podporo Palestini, zato so verjetno na dobri strani zgodovine, toda nu metala jim ne bomo nikoli odpustili. Naj jim angeli pomagajo.
Tolpo bumov je pripravila vajenka Sanja.
Dodaj komentar
Komentiraj