Transcending Obscurity, 2026

Pred dobrimi štirimi leti je metalsko podzemlje stresla odmevna plošča do takrat še dokaj nepoznane zasedbe Artificial Brain. Istoimenska plošča vse do danes trè kosti metalske drhali s svojimi silovitimi rifi, blaznim bobnanjem in hripavim vokalom. Vsem temu je zasedba dodala še gosto in klavstrofobično produkcijo, ki poslušalce brezobzirno zaduši pod lastno težo. Kmalu po izdaji so Newyorčani svoj glasbeni ekvivalent buzdovana ponesli po svetu, med drugim tudi na krajši evropski turneji, del katere je bila tudi ljubljanska Gromka. Na prizorišču, ki je tistega poletnega večera resnično upravičilo svoje ime, so Artificial Brain množici obiskovalcev uspeli ponuditi prvovrstno dozo death metala. S tem se zdi, da je zasedba pustila opazen pečat tako med porabniki kot tudi proizvajalci metalske jeze. Med slednje bi lahko uvrstili tudi dansko zasedbo Carbon Tomb, ki je julija letos izdala svoj prvi dolgometražni album Passage to a Neutron Star.

Novo izdajo danske zasedbe je mogoče stlačiti v izredno ohlapno definiran odvod tehničnega ali morda progresivnega death metala, kjer znaten del muzike v sebi nosi DNK kanadske skupine Goreguts. Kljub zavidljivemu katalogu je predvsem Obscura album, ki je v poznih devetdesetih letih redefiniral pravila do takrat izredno hitrega in krvavega death metala. Sveta knjiga vseh samooklicanih metalskih avantgardistov je opustila surovo hitrost za ceno kompleksne harmonične zgradbe in zapletenih ritmov. Neortodoksni rifi do danes odmevajo v glasbi zasedb, kot so Ulcerate, Deathspell Omega, že omenjenih Artificial Brain in mnogih drugih. Morda še pomembnejša kot samo gola zapletenost muzike sta premagovanje ustaljenih mej in drznost po raziskovanju in prepletanju različnih glasbenih žanrov. Posledično, skoraj kontradiktorno, skupni vpliv vodi do izjemno raznolikih projektov; od izjemno tesnobne in mrke atmosfere nemških Ingurgitating Oblivion do jazzovskih pasaž na izdajah Imperial Trimuphant.

Carbon Tomb sestavljata bobnar Mikael Skou Jørgensen in basist ter vokalist Jeppe Tander, ki sta skupaj že sodelovala pod imenom Urkraft. Kot tretji član se jima v Carbon Tomb pridruži še kitarist Richardt Olsen, ki smo ga leto že imeli priložnost slišati na plošči End Whispers danske zasedbe Dysgnostic. Poznavanje članov zasedbe in njihovih ostalih projektov služi kot dober namig o tem, kaj pravzaprav pričakovati na plošči Passage to a Neutron Star. Muzika, ki jo glasbeniki ustvarjajo, je izjemno gosta, težka, neposredna. Jedro plošče tvorijo hitri in zapleteni rifi, ki s svojo surovo disharmoničnostjo spominjajo predvsem na že omenjene, v smrt usmerjene metalske zasedbe. V sebi ima album poleg death metala še udarno silo grindcora, ki na trenutke neomajno udriha po poslušalcu. Tehtnico zasedba uravnovesi z bolj atmosferičnimi tremolo rifi, ki se ob razbijanju blast beatov zelo približajo zvoku skandinavskih black metalskih rojakov. 

Chanting Spells I album odpre z disonantnim rifom, ki služi kot neke vrste motiv in se večkrat ponovi skozi celoten Passage to a Neutron Star. Vedno prisoten vpliv Ulcerate je na uvodni skladbi najbolj opazen, ta se manifestira v izredno gosti mešanici med atmosfero in kaotičnimi rifi. Preskok med skoraj nežno naravo osrednjega refrena in intenzivnostjo blast beatov ter globokim vokalom, ki sledijo, služi kot odličen povzetek etosa Carbon Tomb. Primer izredno izvirne kompozicije je zagotovo skladba Of God's Neglect. Nekoliko počasnejši tempo doda k toliko večji teži skladbe. Koherentno prelivanje instrumentala, kjer osrednja vloga tekoče prehaja od zvenečih udarcev činel in hitrih kitarskih pasaž do rjovečih basovskih linij. Vse to podpirajo neskončne plasti tremolo melodij in operni vokali, ki dodajo globino in gosto atmosfero okrog osrednjega dogajanja. Pomembno vlogo igra tudi nekoliko čistejša produkcija, ki v primerjavi z Artificial Brain ne nudi tako klavstrofobičnega vzdušja, vendar zato daje več prostora neskončnim niansam instrumentala, ki stopijo v ospredje.

Tudi nekoliko krajše trajanje albuma ni prisililo zasedbe, da kakorkoli oklestiti obilico kitarskih rifov in raznolikih vokalnih pasaž. Kratke instrumentalne sekcije se hitro izmenjujejo, včasih družno razvijajo glasbene motive, spet drugič uničijo vse, kar je pred tem nastalo. Za album, prežet z disonanco, Passage to a Neutron Star ponuja obilico trpkih melanholičnih melodij in zvočne napetosti, kar daje vsem bolj kaotičnim odsekom močno protiutež. Obenem jim omogoča, da v primerjavi očitno izstopajo in se tako album nikdar ne prelevi v neskončen baraž monotonega in ponorelega hrupa. Ravnotežje, ki ga zasedba mojstrsko ohranja skozi celotno ploščo v kombinaciji z večplastnostjo instrumentala, najde svojevrstno vrzel v podžanru disonantnega death metala, ki je sicer že nabit s kvalitetno glasbo. Kljub temu se Carbon Tomb s svojim prvencem odlično podajo na pot, da bodo nekoč lahko ponosno stopili ob bok vsem že ustaljenim, čislanim imenom na metalski sceni.