In Memoriam profesor Peter Hafner (4. večer), 20.7.2026, Sokolski dom, Škofja Loka

Škofjeloški klub AKC Nama je že dolga leta pomemben del lokalne skupnosti in letos že sedemnajsto leto prireja festival In Memoriam profesor Peter Hafner. Letošnja edicija festivala, posvečenega spominu na pokojnega Petra Hafnerja, učitelja matematike, glasbenega ljubitelja in podpornika kulturne alter scene, poteka od 16. do 25. julija. Pester program zajema 10 dni kreativnih delavnic, razstav, pogovorov in koncertov na vrtu Sokolskega doma v Škofji loki.

20. Julija 2026 je četrti koncertni večer festivala otvoril Zlatko Djogić oziroma slatkor, dolgoletni bobnar skupine Prismojeni profesorji bluesa ter bobnar zasedb AUTO in Dear Annie. Glasbenik s komadi svojega solo projekta ljubljansko glasbeno sceno bogati že dobro leto. Sam se opisuje kot multižanrska avantura spalničnega producenta in vokalista, čigar glava ponoči poka od idej! V svoj zvok vključuje karakteristike indie popa, rocka in hiphopa, napoveduje pa še več sveže, nenavadne glasbe. 

Slatkor je nastopil z igranjem bobnov, petjem in podporo hardware samplerjev, s katerimi je sprožil podlago skladb popolnoma lastne produkcije ter se v svojih komadih igral z barvito liriko v slovenskemu jeziku. Obiskovalce so omamili igrivi zvoki, od funky ritmov do trap beatov, slikovita in izvirna besedila pa so ponudila stimulirajočo vizualizacijo. 

Komad BTC GRL GNG so spremljale glasbenikove besede o mestu, ki se imenuje BTC City, kjer se domnevno uresničijo prav vse sanje. Tam najdemo vrste stojnic z veselimi ljudmi, ki prodajajo domače dobrote lastnoročne produkcije, denimo H&M in podobno. Najdejo se tudi kakšni smutiji in ostale senzorične omame. Kjer so ob vstopu v ta kraj vsi srečni in veseli ter navdušeni z optimističnim dokazom, da gre naš svet res v pravo smer. BTC City je ta obljubljena dežela, mala Švica v mali Švici. BTC GRL GNG je torej slavospev utopiji BTC City-ja, ki je s seboj prinesel težke vajbe.

S komadom KAMDAGADAM , katerega interpretacija je lahko stiska ob parkiranju avtomobila, je publika še bolj zavajbala ter ob poslušanju kazala sijoče nasmeške zadovoljstva na svojih obrazih. Slatkorjev set je zaključil njegov najnovejši single Bolechino, po katerem so odzvanjale besede »Za vsakim soncem pride spet oblak,« in »Folk pije kavo, js pijem sam bolechino… s ful pene!«. Če bi nastop lahko označili z eno besedo, bi ta bila: igrivost.

Druga nastopajoča je bila Ivana Pevec, bivša članica zasedbe KOIKOI, ki danes ustvarja pod imenom IKA. Umetnico so podprli uigrani glasbeniki Dimitrij Simović na bas kitari, bobnar Vitomir Milićević, z ambientalnimi kitarskimi vložki pa je doprinašal Karlo Tomac. Beograjska glasbenica je na čelu benda z vokalom in igranjem kitare v ponedeljek Škofji loki predstavila svojo novo izdajo, album Zadnji dan. IKA se je po prihodu na oder predstavila in s publiko delila besede »Ja sam Ika i sam loca for Škofja loka«. Skupina je svoj nastop odprla s komadom Beskonačno. Med balado Sram strah i ja in ambientalno obogateno skladbo To si ti je bila publika s svojimi pogovori, šibkim aplavzom, fizično razdaljo in z obrnjenim hrbti zasedbi še vedno nekoliko nenaklonjena, kar pa se je kmalu spremenilo. Ob vabilu po bližjem stiku, ki ga je IKA izrazila s svojo samozavestno prezenco, se je postopoma več obiskovalcev ogrelo in stopilo bližje. Padla je tema in z njo so se v noč prikradli funky upbeat ritmi basa in Ikine kitare. S prihodom nočne atmosfere so nastopajoče osvetlile tople luči v oranžnih odtenkih, na fasadi Sokoljega doma pa so zasijali zeleno-vijolični žarki. Visoki ambientalni kriki kitare, ustvarjeni z godalnim lokom in pedali, so ustvarjali sanjsko podlago med skladbo Ne bodi tužan, za katero je glasbenica dejala, da je ravno ta ena izmed ljubših skladb Tineta Hafnerja, koordinatorja in programskega vodje AKC Name ter sina Petra Hafnerja. IKA, s svojo dominantno, a simpatično prikupno držo, in njen bend so proti koncu svojega nastopa osvojili pozornost večjega dela publike. 

Po daljšem premoru je travnati oder prevzel večplastni lendavski glasbenik Matija Dolenčić, z umetniškim imenom Kreek. Kreek združuje različne pristope ustvarjanja in oblikovanja zvoka z medžanrskimi izrazi. Nekdanji kitarist stoner skupine Inhibis in trenutni bobnar sludgerjev ter klubskih maratoncev iz leta 2023 Jolted je slovenski glasbeni sceni podaril biser, ki nosi istoimenski naslov Kreek. Njegov dolgometražec je izšel avgusta 2025 pri glasbeni založbi Beton records. Dolenčić svojo glasbo označuje kot alternativno, elektronsko, IDM, hiphop, rap, krautrock in indie, poslušalci pa ga lahko nedvomno umestijo še v marsikateri glasbeni mikrokozmos etiket. Neozirajoč se na žanrsko opredelitev, glasbenik ponuja širok spekter barvne palete, ki poslušalce ob poslušanju popelje skozi spektakularen nenehno spreminjajoč se tunel čutnih zaznav. 

Tokrat je izvajalčevo glasbo vizualno pestrila članica kolektiva Lulip productionz, Lučka Zajc. Umetnica je predstavila eksperimentalni video, ki ga je ustvarila s Kreekovo glasbeno podlago. 

S prihodom zadnjega nastopajočega je hrup obiskovalcev dogodka nemudoma nadomestila popolna tišina. Velik del publike si je našel udoben sedeč položaj na travnati površini in vsi pogledi so bili uperjeni na oder. Kreek kino se je začel. S svežimi in že izdanimi kompozicijami so se obiskovalci podali na ekspanzivno polifonično popotovanje, kjer čas in prostor ne obstajata, temveč se stopita v fraktalen Kreek »trip«. 

Močna ritmična prezenca je narekovala utrip glasbe, ki je vedno znova presenečala z izrazito dinamiko. Vizualna projekcija, polna glitchy kadrov Dolenčića, je v noči dihala s tempom komadov. Neprepusten beat jo je ohranjal v ritmu, medtem pa je bilo mogoče zvočno zaznati razvijajoče se oblike basov, ki so jih komplementirale višje frekvence in melodije. Bogat, večplastni aranžma je potrjeval glasbenikovo dovršeno produkcijsko sposobnost. Glasba je bila prežeta s prepletanjem inštrumentov in različnih valovnih oblik sintov ter oblikovanjem zvoka s parametri efektov. Na podlagi ekspresivne eksplozije kaosa, ki se je gibala znotraj sočnega beata, bi lahko koncert diagnosticirali z ekstravertiranimi in ADHD značilnostmi, vendar z jasno vizijo in strukturirano rdečo nitjo. 

Uravnovešenost nastopa je publika lahko izrazito začutila na polovici poslušanja, ko jo je Kreek po živem senzoričnem doživljanju blagoslovil z nebeško improvizacijo s klasično kitaro. Požirek vode po opravljenem maratonu je prijal in kapaciteta za nadaljevanje doživetja je bila zopet obnovljena. Okusna čuteča kitarska kompozicija je ponudila popoln kontrast nasičenemu zvoku in mu dovolila, da zadiha, ter je služila kot uvertura skladbi On the run, v kateri je bila opazna kvaliteta pripovednosti brez lirike. Ritmika je spominjala na filmsko glasbo iz leta 1999, reverse zvočni vložki pa so prijetno rezali v potek komada. 

Sledila je še nadzemeljska skladba Golden Baby, ki kot prva na prej omenjenem dolgometražcu glasbenika izraža dobrodošlico poslušanju albuma. Za trenutek so se v odprtem prostoru nastopajočima in obiskovalcem pridružila nezanana bitja, ki so se z Zemljani sporazumevala prek visokih frekvenc in sijala s sončnimi žarki tudi v temni noči. Glasbenik se je usedel na bobnarski stolček in se pripravil na udaren konec večera. 

Za zaključek enega redkih Kreek koncertov je bila publika nagrajena s skladbo BAZUMBO, v kateri je prodoren bobnarski breakdown v živo pošiljal električen pulz ritma skozi posameznikovo celotno telo in je segal še kanček onkraj njegovih meja. Zgoščeno, težko korakanje silnega bitja je omehčal melodičen okrasek hitrih intervalov klavirskih tipk, skupni rezultat pa je mejil na katarzično izkušnjo. BAZUMBO je bil primeren vrhunec glasbenikovega združevanja večžanrske izkušenosti, masivni momentum komada pa je lahko doživet kot »hommage« njegovemu stoner sludge metalskem ozadju.

Nastop multiinštrumentalista in producenta Matije Dolenčića je služil kot portfolio izvrstne večdimenzionalne spretnosti oblikovanja glasbe in prepletanja obilnih zvočnih tekstur. Kreek je na ponedeljkov večer pustil pester IDM, hiphop in jazz fusion vtis, kar je začinil s svojim unikatnim in neopredeljivim doprinosom.