Novice z Radia Študent: Za nazaj in za naprej
Na novičnik Radia Študent, ki ga razpošiljamo enkrat do dvakrat mesečno, se lahko prijavite na tej povezavi.
Spoštovane poslušalke in poslušalci,
sneg je!
Koliko radosti je sneženje povzročilo v ljudeh, je težko povedati. Vsak začetek je težak, ampak januar je najtežji (kar priznava celo slovenska država, ki do nadaljnjega garantira, da bo 2. januar ‒ brez kakršnekoli vsebinske utemeljitve, brez pretvarjanja, da kaj proslavljamo, obhajamo, se spominjamo ‒ dela prost dan). In sneg nas je odrešil!
Novo leto, ki je sprva kazalo precej mrakoben, blaten in z lužami pokapan obraz, je pred tednom dni vse preobrnilo. Mokrota je, kot vemo, vzrok melanholije. Kadar je človek navznoter preveč vlažen, se mu duh napihne in začne posedati, verjetno tudi malce plesneti. V eni najboljših stilističnih potez zadnjih mesecev je leto 2026 vse sledi minulega prekrilo z elegantno in minimalistično snežno haljo. Sneženje ima ‒ v kombinaciji na primer z večno klasiko, meglo ‒ to odlično lastnost, da človek ne vidi daleč naprej, tudi sliši bolj malo, dolge večere pa belina na cestah in poljih ter snežne kape na uličnih svetilkah naredijo znosnejše in svetlejše. Duh malo pomrzne in melanholija ni več tako huda. Vsaj zaenkrat.
Belo platno, prazen list v parkih in na obrobnih travnikih se je sicer že posedlo. Svoje novoletne zaobljube so nanj vtacali sprehajalci, psi, veverice in otroci, ki so, kot kaže, izkoristili vsak rob, da so na njem preizkušali neznano jim veselje sankanja. (V zadnjih desetih letih se je po podatkih ARSO v Ljubljani sneg redko obdržal več kot mesec dni ... Nikoli pa ga ni zapadlo kaj več kot 30 cm. V pojasnilih KPL ob zadnjem sneženju pa smo bili podučeni, da se s pluženjem pločnikov in kolesarskih stez neradi ukvarjajo, če je v centru manj kot 5 cm snega, na »periferiji« pa mora zapasti zavidljivih 10 cm.)
V novem letu vam skratka želim čim več snega, da ne boste videli predaleč naprej, pa da bodo vaše noči manj temne.
V nedeljo je umrl nekdanji sodelavec, glasbeni in odgovorni urednik ter direktor Radia Študent,
Peter Barbarič.
Pogreb bo naslednjo sredo, 21. 1., ob 10. uri, na Žalah.
Oddaja v njegov spomin bo v četrtek, 15. 1., ob 17. uri.
O prihodnjih obetih raje ne bomo izgubljali besed ‒ mučno čakanje na rezultate razpisov, ki bodo odločilni, se bo še vleklo. Radio pa pač ... bo. Kakor je bil doslej, po svojih najboljših močeh.
Zahvaliti se velja vsem, ki ste se decembra odločili obdarovati Radio Študent. Enkratnih donacij je bilo bolj malo ‒ čeprav smo tudi zanje hvaležni –, zato pa se vas je okoli 60 odločilo za mesečno donacijo. Skupaj s tistimi, ki nam donirate že od prej, imamo zdaj okrog 100 mesečnih donatorjev. Čeprav nas to (še) ne bo rešilo, smo vsem zelo hvaležni!
(Vsi ostali »milijoni« RŠ poslušalcev po vsem svetu pa nam lahko še naprej donirate na naši spletni strani. Čeprav se je decembrska donacijska kampanja končala, je dati denar Radiu Študent še vedno najpametnejša stvar, ki jo lahko naredite!)
Ozrimo se zato raje ‒ nazaj. Bil je na primer novoletni program. Katja, Mitja, Lučka (špikerki, špiker) in Oli (tehnik) so svoje delo opravili s potrebnim zanosom, zaradi katerega so tudi letos zamudili odštevanje (to je zdaj že prava tradicija!). Ko pa so se (povsem pravočasno) polotili voščila, jim številni nestrpni klicatelji in klicateljice niste pustili do besede s svojimi velikodušnimi željami. Pod črto: velikanski uspeh.
Glasbena redakcija je nekaj ur pred novim letom razkrila naj domačo in tujo Tolpo bumov. Razkritju in širšemu naboru ‒ top 40 v obeh kategorijah ‒ lahko prisluhnete na naši spletni strani. Lepo vabljeni pa tudi k (ponovnemu) poslušanju zmagovalk. Med domačimi si je prestižno lovoriko nadel Zhlehtet: Pieces for Collective Change. Tolpo je napisal Jan Kopač. Med tujci pa so bili ovenačni Ciśnienie: [angry noises]. Tolpo je napisal Andrej Dujc.
V preteklost so se ozirali tudi na aktualnopolitični redakciji. Minuli petek so po brodenju po domači goveji župci in balkanskem pasulju s pregledom svetovnega političnega dogajanja zašpilili preglede leta.
Minuli ponedeljek se je končala druga sezona Duhovne misli dneva. V devetnajstih nadaljevanjih ste lahko poslušali reportaže Elene Kostjučenko, ruske novinarke, ki je za (sedaj prepovedano) Novo Gazeto poročala iz domače province in ukrajinskih bojišč. Sedem reportaž in esejev je iz književne objave Moja ljuba Rusija (Meduza, 2023) izbrala in prevedla Manca Arnuš. V uvodu v cikel je zapisala:
»Tema Rusije morda deluje utrujajoče, toda le v pomenu tega, da nas nič, kar slišimo o njej, pravzaprav ne preseneča več. Kostjučenko pa vseeno predstavlja glas, ki je zanimiv ravno zato, ker prihaja z obeh strani: kako je mogoče svojo domovino, kljub vsemu nepojmljivemu nasilju in zatiranju, ki se ju poslužuje, še vedno imeti rad?«
Izbrana besedila segajo od vasi, ki so se po razpadu Sovjetske zveze izgubile v neskončni blatni provinci, prek sprenevedanj vojaške birokracije v času prvih spopadov na vzhodu Ukrajine, do ruskega obleganja mesta Mikolajiv (reportaža je naslovljena z ruskim imenom mesta, Nikolajev) v prvih dneh vojne leta 2022.
Z izborom ‒ ki sicer izpušča številne teme, o katerih je poročala Kostjučenko, denimo nesrečne usode novinarjev, mučno negotovost LGBT skupnosti, pozabljene neslovanske manjšine, razpadanje socialne države ‒ smo hoteli predstaviti perspektivo, ki nam manjka. Namesto Rusije kot najljubšega bav bava naših vojnih hujskačev ali Rusije ljubiteljev lika in dela Vladimirja Putina, smo iskali perspektivo Rusinje, ki je krutost svoje domovine doživela na lastni koži. Kostjučenko se v eseju Vojna, kako se je razraščala in razrasla, spominja, kako so se otroci igrali rdečearmejce in fašiste. Kakor še do nedavno pri nas, tudi na njihovem blokovskem dvorišču nihče ni želel biti fašist.
»V Moskvi sem. Ponoči živo sanjam. Moje sanje so tako jasne, da me kar boli, a kljub temu je v njih nekaj lepega. Vstanem in grem na cigareto. Vrnem se v sobo. Moja punca sedi na postelji s telefonom v rokah. Ne razberem izraza na njenem obrazu. Zakaj ne spiš? Kijev bombardirajo. Kaj? Bombardirajo Kijev in vsa velika ukrajinska mesta. A mi? Mi.
Prisilim se, da zaspim še za dve uri. Ko se oblečem, se odpravim v redakcijo. Sprašujejo me, če sem pripravljena. Seveda sem.
Konec koncev pa se je nemogoče pripraviti na to, da smo fašisti.«
Vabljeni k poslušanju druge sezone Duhovne misli dneva na naši spletni strani. (Pripravljamo pa tudi že tretjo sezono, ki ji boste lahko prisluhnili čez nekaj mesecev.)
V začetku jeseni so se v etru znašle tudi tri druge nove oddaje. Novo leto je prav primeren čas, da jih predstavimo ‒ dolgi in mrzli zimski večeri pa so prav primerni, da med čakanjem na nove epizode preposlušate njihov arhiv.
Zmaji in temnice: Mračna pota
Na RŠ smo radi pionirji ‒ in tokrat vam predstavljamo prvo Dungeons & Dragons actual play oddajo v slovenščini! Imamo vse, kar imajo veliki: kompleksno in težko razumljivo izročilo neznanega fantazijskega sveta! Epske bitke! Nabor (bolj ali manj) nesposobnih junakov!
Pod vodstvom Domna Marolta se v vsaki epizodi lahko z gotovostjo nadejate bitk s čisto premočnimi pošastmi, ki bodo ob blagoglasnem šklepetu kock ‒ kljub raznoraznim širokogrudnim olajšavam ‒ naše igralce spravili ne samo na kolena, ampak na rob smrti! Še posebej to velja za (butastega) plemiča Jaromirja (igra ga Jaša Potočnik), ki ni samo kratke pameti, ampak tudi nima sreče pri kockah. Podobno kot hazarderski škrat-mornar Mare (igra ga Gal Terzer). Na srečo mišičastih nesrečnikov ju sicer spremlja zmikavtka Mila (igra jo Lea Sande), ki ima pri kockah več sreče ‒ a je ponavadi prezaposlena z reševanjem junakinje ljudskih src, koze Berte, da bi utegnila reševati še zaletave moške. Tako usoda vsega ‒ življenj tovarišev in pustolovščine ‒ prejkone pristane na šibkih plečih polovnjaka Slaka (Črtomir Kovač), ki ima, če nič drugega, vsaj veder pogled na življenje (in seveda, kozo Berto!) ...
Naslednja, peta epizoda Zmajev in temnic bo na sporedu 24. 1. ob 20.00. Tudi če ne veste, kaj se dogaja, vam garantiramo, da boste trepetali za usodo sveta, uspeh pustolovske druščine, Jaromirjevo življenje, kozo Berto!
Obrati kapitala
Če vam gre RŠ na živce, ker zapravlja čas s potrošnimi proizvodi in (ameriško-imperialistično) popkulturo, so za vas Obrati kapitala: resna politično-komentatorska oddaja Inštituta za delavske študije.
Naš stari znanec Lovrenc Rogelj gosti vsak četrti petek ob 11. uri svoje kolege z inštituta. Tovariši resda komentirajo ‒ toda znanstveno in po načelih dialektičnega materializma ‒, tako da jih je vsekakor vredno poslušati. Prvič so ‒ na dan reformacije ‒ pretresli zgodovino in sedanjost »socialnega dialoga«, drugič so ocenjevali tako imenovani »Šutarjev zakon«, nazadnje pa so se ob dnevu samostojnosti in enotnosti vprašali po »intimnih opcijah« (spoiler: vsi so s Kučanom ... Pa so res? Poslušajte in boste izvedeli!).
Res, grozno: RŠ je postal tako liberalen, da ima v etru ne samo anarhiste, ampak celo marksiste! Poslušajte Obrate kapitala, prihodnjič 23. 1., ob 11.00.
15 minut proti genocidu
Od resnega k smrtno resnemu. Že od letošnjega sedmega oktobra lahko vsako sredo zjutraj slišite oddajo 15 minut proti genocidu. Oddaja je nastala z namenom obveščanja o dejanjih odpora proti pasivnim in aktivnim podpornikom genocida v vladah in gospodarstvu. Zbirajo tudi informacije o prihodnjih ter poročila o minulih protestih doma in v tujini. Pišete jim lahko na: @email.
Za naprej:
- Radi govorite, ljubite kable, imate najraje objektive, obožujete vejice? Prijavite se na avdicije izvedbenih služb. radiostudent.si/avdicija (Rok za prijave je še do konca tega tedna oziroma do 18. januarja.)
- Pst! Ekskluzivno in samo na tem mestu vam zaupamo: jutri, 15. januarja, bodo objavljeni letošnji natečaji festivala Tresk. Spremljajte njihovo spletno stran: tresk.si.
- V petek, 16. januarja, pa bo objavljen natečaj na temo digitalne pismenosti za kritično misleče srednješolke in srednješolce. Za več informacij spremljajte: digidr.si.(Natečaj je del projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki prispeva k razvoju, preizkušanju in uvajanju pristopov, ki krepijo digitalne kompetence ter spodbujajo kritično, etično in ustvarjalno rabo digitalnih tehnologij. Več oddaj projekta!)
A veste Muzička inkvizicija? Ja, tista oddaja, v kateri kot evfemistično pravijo: »večajo toleranco do bednih, a omiljenih muzik« in zraven rišejo, kar se da tudi gledati, ima svoj merch. Majic (vseh standardnih velikosti) se lahko polastite za 15€.
Pisma bralcev, kritike, pripombe, kakopak pa tudi pohvale sprejemamo na: @email.
Po želji jih tudi objavimo.
Foto: Gregor Pogačnik, Jon Napotnik, Tisa Troha, Vid Koprivšek, Peter Kuntarič, Marketing RŠ in RŠ
Lektura: Eva Korenjak.
Dodaj komentar
Komentiraj