* Soli kava: Solidarnost z boji globalnega Juga: alter import/eksport zapatistične kave 

Klima in geografija Chiapasa sta idealni za proizvodnjo kave, zato ta predstavlja ključno dobrino za gospodarstvo te mehiške države. Konec devetdesetih let 20. stoletja so načrtna deregulacija globalnega trga kave in usmerjena posojila mednarodnih institucij, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, povzročila padec svetovne cene kave. To je pomenilo hud udarec predvsem za staroselsko prebivalstvo, ki jim je gojenje kave pomenilo glavni vir prihodka, obenem pa so bili zaradi svoje obrobne družbene pozicije že prej izločeni iz trga in prepuščeni izkoriščevalskim posrednikom.

* Pošiljamo: Razglednica s Krete

V prispevku smo se pogovarjali s tovarišem, ki se je pred nekaj leti odločil – iz Epirja, na severozahodu grčije, preseliti na otok. Se je tam vključil v regionalno anarhistično gibanje in vpel v lokalno skupnost.

* Kilave psihoaktivne rastline: omotna ljuljka

Omotna ljuljka (Lolium temulentum) je strupen plevel, ki raste med žiti in ima rad apnenčasta tla.

* napovedujemo:

- mednarodno srečanje anarhističnih in anti-avtoritarnih radiev – 23.–26. 4. 2026, Atene

Še posebej izpostavljam radijski program, ki mu lahko prisluhnete tudi na valovih Radia Študent to nedeljo – 26. 4. 2026 od 12h naprej!

- 24. Antifa Festival - 21.–26. 4. 2026, na Metelkovi in Placu

**************************************************************

Solidarnost z boji globalnega juga: alter import/eksport zapatistične kave 

Klima in geografija Chiapasa sta idealni za proizvodnjo kave, zato ta predstavlja ključno dobrino za gospodarstvo te mehiške države. Konec devetdesetih let 20. stoletja so načrtna deregulacija globalnega trga kave in usmerjena posojila mednarodnih institucij, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, povzročili padec svetovne cene kave. To je pomenilo hud udarec predvsem za staroselsko prebivalstvo, za katero je bilo gojenje kave glavni vir prihodka, obenem pa so bili zaradi svojega obrobnega družbenega položaja že prej izločeni s trga in prepuščeni izkoriščevalskim posrednikom.

Nekateri pravijo, da je bil padec cen kave za staroselske proizvajalce mejnik. Večina tistih, ki se niso izselili v ZDA, se je pridružila zapatistom, ki so se 1. januarja 1994 prvič javno uprli mehiškim oblastem. Zaradi začetka veljavnosti mednarodnega prostotrgovinskega sporazuma NAFTA med ZDA, Mehiko in Kanado, ki je obetal le obubožanje, so zasedli nekaj mest v Chiapasu in zahtevali pravice, dostojanstvo ter zemljo.

Izkušeni staroselski proizvajalci kave so se kot del zapatistične avtonomije začeli združevati v kooperative in iskati načine alternativnega eksporta svojih pridelkov. Iskali so možnosti proizvodnje in izvoza kave, ki bi zagotavljale boljše delovne pogoje, pošteno plačilo ter neodvisnost od posrednikov in nestabilnih razmer na globalnem trgu. V tem procesu je nastalo več kooperativ, ki danes združujejo stotine družin, te pa gojijo kavo na kolektiven, trajnosten in neintenziven način.

Priložnost se je ponudila v mednarodnih stikih solidarnosti, ki so jih zapatisti spodbujali in ohranjali od samega začetka upora. Začele so nastajati nove eksport-import mreže s tovariškimi kolektivi in drugimi entitetami predvsem iz ZDA in Evrope. Danes večino kave, ki jo proizvedejo avtonomne kooperative v Chiapasu, izvozijo. Prihodek od prodaje kave je namenjen proizvajalcem, financira pa tudi skupno dobro, kot so infrastruktura, zdravstvo in izobraževanje. Trgovina s kavo je tako ključna mednarodna finančna podpora zapatističnemu boju.

Obenem je bilo treba vzpostaviti logistično povezavo za uvoz in distribucijo kave izven Mehike. V različnih evropskih državah tako danes deluje več solidarnostnih mrež, ki se ukvarjajo z uvažanjem večjih količin zapatistične kave. Številne med njimi spodbujajo predhodno financiranje, kar gradi transparentne in vzajemne dobavne verige, ki povezujejo proizvajalce na globalnem jugu s pivci kave na globalnem severu. To preprosto pomeni, da organizacije ali osebe kupijo želeno količino kave ob začetku sezone gojenja in tako omogočijo avtonomijo kmetov, saj jim ni treba posegati po zadolževanju, da bi si priskrbeli vse potrebno za vzgojo pridelka in preživetje. Obenem pa vnaprejšnji nakup omogoča delovanje solidarnostnih mrež, ki organizirajo alter import-eksport. 

Pri nakupu zapatistične kave gre seveda za denarne izmenjave. A gre še za mnogo več. Gre za grajenje alternativnih oblik globalne ekonomije, ki podpirajo boj za svet mnogoterih svetov in si izmenjujejo upanje, da je ta dejansko mogoč. Letos se je zato tudi Zadruga Urbana pridružila predhodnemu financiranju in upa, da bo že poleti pila in na tržnicah ponujala kakovostno kavo arabico. Do takrat pa vsi skupaj držimo pesti za bogat letošnji pridelek.

********************************************************
 

Razglednica s Krete

Ker se približuje poletje, smo se v Kilavem semenu odločili, da poslušalcem Radia študent pošljemo razglednico s Krete. V prispevku smo se pogovarjali s tovarišem, ki se je pred nekaj leti odločil iz Epira, na severozahodu Grčije, preseliti na otok. Tam se je vključil v regionalno anarhistično gibanje in lokalno skupnost. Za začetek poslušajmo, kaj je povedal o odločitvi za selitev, pogledih na podeželje v Grčiji in vizijah za v prihodnje:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Preden se posvetimo zanimivim agrarnim praksam, katerih del je, pa smo se dotaknili še splošne politične geografije Krete – otoka z več kot pol milijona prebivalci, ki je le nekoliko manjši od polovice Slovenije. Kot otok je, politično gledano, precej samosvoja regija, tudi z zelo dejavnim anarhističnim in antiavtoritarnim gibanjem:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kreta pa ni le pomembna geostrateška točka za vojaške ekspedicije, temveč predstavlja tudi potencial za kapitalistično plenjenje. Ob obalah vzhodnega morja si država in korporacije prizadevajo za vzpostavitev plinskih vrtin, a so si morali pred tem morje bratsko razdeliti z Izraelom. Ker je Kreta precej vodnata, želijo tam postaviti tudi hidroelektrarne in tisoče – v zadnjem času ultra popularnih – vetrnih turbin. Vse to kolonialistično plenjenje pa zahteva tudi megainfrastrukturne projekte, ki bi iz regije energijo dostavili zahodnim porabnikom v obliki visokonapetostnih kablov. Ti naj bi Evropo povezovali tudi z Egiptom in Izraelom ter iz otoka naredili nekakšno medcelinsko energetsko vozlišče. 

//////////////////////////////////////////////////////////////

Politični del razglednice s Krete zaključujemo nekoliko bolj turistično. V osrednjem delu otoka se gradi ogromno letališče, ki bo poleg vojaške opreme lahko pretovarjalo tudi ogromno število turistov. Poleg tega severno obalo otoka, ki počasi postaja turistično prezasičena, pospešeno povezujejo z novimi hitrimi cestami do južnega dela, da bi se lahko turisti lagodno in hitro namestili tudi v novih hotelskih kompleksih na do zdaj nekoliko manj dostopnih delih obale:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Yanisa pa nismo poklicali le zaradi splošnega uvida v kretsko družbo, ampak tudi interesantnih praks anarhističnega in antiavtoritarnega gibanja, ki je dodobra prepleteno tako z urbanim kot ruralnim predelom otoka. Na tem mestu naj omenimo uspešne reokupacije skvotov tako v Irakliju kot Hanji, samoorganizirane vaške skupnosti, pripravljene na fizični obračun z državo ali korporacijami, pa tudi zanimive solidarnostne mreže ter strukture – tako na področju agrarnega zadružništva kot skvotiranja na podeželju:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Podeželje na Kreti deluje mnogo bolj politično angažirano in samoorganizirano, kot smo na splošno navajeni pri nas. Tudi Yanisova pot vključevanja v vaško skupnost se je začela s priključitvijo vaški skupščini in povezani skupščini za zaščito vaških izvirov, ki so jih nekateri želeli privatizirati in vaščane odrezati do javnega dostopa:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Skupnostne prakse pa se ne končajo pri vaseh. Vaške, samoorganizirane skupščine se v svojih bojih in drugih prizadevanjih povezujejo, podpirajo in skupaj borijo za svoje interese, skupaj s širšim političnim gibanjem. Poleg tega se onkraj vaških skupščin povezuje tudi podeželska tovarišija, organizira skupne akcije in eksperimentira s starimi-novimi pristopi v kmetijstvu. Eden takšnih pristopov je gnojilo iz ribjih ostankov ali ostankov, ki nastanejo pri izdelavi rožičevega sirupa:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Na Kreti je klima mediteranska, a pod visokimi gorami vode ne primanjkuje, tudi zemlja na otoku je v nekaterih predelih precej rodovitna. Za konec bomo poslušali, kakšne pristope h klasičnemu mediteranskemu kmetijstvu dodajajo, ena od alternativnih praks je sinergijsko, mikrobiotsko kmetovanje:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kreta je zaradi naravne otoške izolacije in svoje velikosti družbeno gledano zelo zanimiva. Otok je zelo samooskrben in ljudje se tradicionalno upirajo kolonialnim težnjam celine. Takšne karakteristike so verjetno tudi precej prispevale k živosti in uporniškemu duhu tamkajšnjih skupnosti. Marsikatero zanimivo prakso, kot so ideje o večji proizvodnji ribjega gnojila ali vzpostavljanju zadrug za pridelavo rožičevega sirupa in povezovanje distribucijskih mrež z mesti, smo žal tokrat izpustili. Morda pa kaj več o tem v kateri od naslednjih razglednic.

****************************************************************
 

Kilave psihoaktivne rastline: omotna ljuljka

Omotna ljuljka (Lolium temulentum) je strupena rastlina, ki raste med žiti in ima rada apnenčasta tla. Velja za plevel, ki ga je bilo v preteklosti več kot danes. Znana je po tem, da je v začetni fazi rasti na videz zelo podobna pšenici in drugim ljuljkam, plodovi pa vsebujejo strupene snovi, ki povzročajo omotičnost.

Prisotnost omotne ljuljke so odkrili tako na najdiščih iz kamene dobe kot starega Egipta. V času srednjega veka se je omotna ljuljka pogosto prikradla med žita, in tako so jo zmleli skupaj z njimi, spečena in zaužita v kruhu ali fermentirana v pivu pa je imela psihoaktivne učinke in je povzročala tudi množične zastrupitve. 

Uporabljali so jo kot fermentacijsko sredstvo in kot dodatek pivu, da je postalo bolj opojno. V zdravilstvu se le redko uporablja. Izjema je uporaba v homeopatiji proti revmatičnim in protinskim težavam, bolečinam v trebuhu, omotici in tresenju udov, v ljudskem zdravilstvu se je uporabljala kot abortivno sredstvo in kot pomirjevalo.

Omotna ljuljka naj bi povzročala globoke zaznavne spremembe, kot je pijanost, opotekanje, motorično paralizo, glavobole, zamegljenost miselnega procesa, motnje vida, močno bruhanje, zaspanost ter dihalno paralizo. Ponekod je znano, da naj bi blagodejno učinkovala na sadna drevesa in varovala sadje, dokler ne dozori.