Oranžni kolaps na Floridi

V današnjem komentarju pa zgodba z druge strani luže o ubogih nasadih pomarančevcev na Floridi in o zatonu enega od ikoničnih ameriških produktov: pomarančnega soka. Še v letu 2003 je velika »floridska oranžna industrija« pridelala kar 242 milijonov zabojčkov pomaranč, medtem ko je napoved ameriškega ministrstva za kmetijstvo za letošnji pridelek le še 12 milijonov zabojčkov, kar pomeni kar 95 odstotni upad pridelave! Lokalni pridelovalci pa medtem po svojih optimističnih napovedih ne računajo niti na 10 milijonov zabojčkov.

Le kaj je šlo narobe? Kot kaže, je bilo na delu več dejavnikov: nekaj naravnih, kot so novi škodljivci ter klimatske spremembe, in nekaj družbenih, od novih načinov kmetijske produkcije v 20. stoletju do velikih prevzemov multikorporacij.

Na Floridi naj bi bila v letu 2026 največja suša v zadnjih 25 letih, pred njo pa je bila konec januarja in v začetku februarja še huda pozeba. Poleg tega so nasadi agrumov utrpeli večje škode še zaradi več požarov in velikih orkanov, ki v zadnjih desetletjih prizadenejo tudi notranje dele Floride, kot v letu 2022 orkan Ian. To pa je le uvertura za glavno stvar: bolezen ozelenitve agrumov oziroma huanglongbing, krajše HLB, ki naj bi prišla iz Kitajske in so jo prvič zaznali na drevesih v Miamiju konec 90. let prejšnjega stoletja.

Bolezen HLB povroča bakterija Candidatus Liberibacter, prenaša pa jo majhna škodljivka, imenovana azijska listna bolšica. Na rastlini se po okužbi blokira pretok hranil in drevo počasi hira. Ko se po več letih pokažejo prvi resni simptomi, pa je za rastlino že prepozno.

Seveda je bil odziv floridskih pridelovalcev pomaranč na novo bolezen pričakovan – še več pesticidov. A to nove bolezni ni zaustavilo, obratno: zaradi vse pogostejših orkanov je prenašalko bolezni zaneslo po območju celotne Floride, do danes pa naj bi bilo okuženo že tako rekoč vsako drevo na Floridi – če še ne kaže simptomov, pa jih bo zagotovo v naslednjih letih. Po neuspešnih tretiranjih s pesticidi so poizkusili še z antibiotiki. Bolezen je malo zavrlo, vendar je ni pozdravilo.

Zadnje upanje sedaj predstavljajo gensko spremenjene vrste pomarančevcev, ki bi bile odporne na bolezen ozelenitve agrumov, vendar pa se tukaj pojavi tržni kavelj: Kateri investitor lahko čaka na večletne raziskave in nato še nekaj let do prvega pridelka, ko pa se medtem proizvodnja seli v Južno Ameriko in drugam? Po nekaterih ocenah naj bi celoten proces od laboratorija do užitnega sadeža trajal tudi do 20 let. Tega časa pa trg pomarančnega soka nima.

Floridski nasadi agrumov se ponašajo s kar petstoletno zgodovino, saj so jih španski zavojevalci uvozili iz Kitajske že v 16. stoletju, pravi bum pa je sprožilo veliko naročilo ameriške vojske med 2. svetovno vojno, saj so potrebovali veliko vitamina C za vojake. A kot kaže, se časi, ko je ameriški zajtrk s pomarančnim sokom predstavljal enega od »produktov ameriškega sna«, počasi končuje. Oranžne sanje so šle, ostaja le še »Oranžni mož«.

*********************************************************************************************

Kilave psihoaktivne rastline: koper

Koper, ki je danes znan predvsem kot kulinarična začimba, že dolgo spremlja sloves rastline z afrodizičnimi in opojnimi učinki. V ljudskem izročilu in nekaterih starejših zapisih se pojavlja tudi kot blago psihoaktivno sredstvo. Ta vrtna rastlina sodi med tako imenovane dovoljene droge: kajenje suhega kopra naj bi povzročalo blago evforijo. 

Koper vsebuje približno štiri odstotke eteričnega olja, v katerem najdemo karvon, limonen, felandren, terpinen in miristicin. Prav slednji verjetno prispeva k predstavam o njegovi psihoaktivnosti, saj je prisoten tudi v domnevno psihoaktivnem muškatnem oreščku.

V ljudskem in magičnem izročilu je imel koper pomembno zaščitno vlogo. Obešen nad vrata ali shranjen v zaščitnih mošnjičkih naj bi varoval pred zlonamernimi obiskovalci in zavistjo. Položen v zibelko naj bi ščitil otroke. Zaradi obilice semen se pogosto pojavlja tudi v praksah, povezanih z obiljem in denarjem.

Koprove kopeli naj bi povečevale privlačnost in zapeljivost, vonjanje ali uživanje kopra pa naj bi prebujalo poželenje. Morda prav zato koper pogosto povezujemo tudi z vloženo zelenjavo in domačo kuhinjo. V ljudskem zdravilstvu se omenja celo kot sredstvo proti kolcanju: za olajšanje naj bi zadostovalo že, da ga povonjamo.